Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov