Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Pogovor z novinarkami Prvega, ki so prejele Čuvaja za projekt Delaj in Molči ter Borisom Šuligojem, prejemnikom nagrade za za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo.
Od začetka leta 2019 je ekipa uredništva Dnevno-aktualnega programa na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Delaj in molči iskala in raziskovala sporne delovne prakse. Izhajala je iz konkretnih zgodb, izkušenj in primerov posameznikov, ki so se znašli v kolesju prekarnosti, espejevstva in agencijskih oblik dela. Oddaja, pod katero se podpisujejo Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Ana Skrt in Nataša Rašl je prejela nagrado Watchdog, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.
»Že sam nastavek je bil tak, da želimo s tem narediti nekaj dobrega, torej opozoriti na to, kar se dogaja ljudem v različnih pokliich na različnih delovnih mestih pa se jim ne bi smelo. Ker je sporno in v nasprotju z zakonodajo.« Andreja Gradišar
»Jaz mislim, da se večinoma vsi zavedamo svojih pravic. Na drugi strani se v svojem okolju pritožujemo nad svojo službo in vemo, da nekaj ni prav. A nič ne naredimo za to. Delamo in molčimo. Ravno to je naslov nape rubrike.« Nataša Rašl
Ker se posamezniki niso želeli izpostaviti, so novinarke sicer posnele njihove pripovedi, vendar so posnetke anonimizirale, sledilo pa je raziskovanje navedb.
»Zagotavljanje anonimnosti je bil pri pripravi oddaj poseben izziv. Radio ima glas. Če ga sogovorniku odvzameš, ga je treba nadomestiti z nečim drugim.« Ana Skrt
Ekipa se je pri tem delu srečala tudi z različnimi pritiski in zahtevami po dopolnjevanju zgodb s strani delodajalcev, potem ko jih je soočila s konkretno zgodbo.
»Zdi se nam pomembno, da se sploh govori o teh zgodbah. To je bolj pomembno kot nagrada. Da izpostavimo, da se takšne prakse še vedno dogajajo, da prekarstvo ni nekaj normalnega in da se moramo tega zavedati. Kršitve se dogajajo tudi v rednih zaposlitvah, ne samo v prekarnih delovnih razmerjih.« Darja Pograjc
Zgodbe so bile v javnost plasirane na več platformah: v radijski oddaji Delaj in molči, na spletni strani Prvega programa, s spletnimi prispevki na MMC-ju RTV Slovenija in v podkastu.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj. Ob prejemu priznanja je opozoril na dejstvo, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah, saj so tiskani mediji podvrženi logiki trga. Poudaril je, da novinarstvo ni posel, pač pa poslanstvo.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade Čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj, za izjemni dosežek pa tudi naše sodelavke na Prvem Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Nataša Rašl in Ana Skrt za projekt Delaj in molči.
Pogovor z novinarkami Prvega, ki so prejele Čuvaja za projekt Delaj in Molči ter Borisom Šuligojem, prejemnikom nagrade za za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva
Društvo novinarjev Slovenije je v petek na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo stanovske nagrade čuvaj za projekte in posameznike, ki so v iztekajočem se letu s svojim delom izstopili iz povprečja in pokazali, da nezavidljivim razmeram navkljub kakovostno novinarstvo v Sloveniji še ni izumrlo.
Od začetka leta 2019 je ekipa uredništva Dnevno-aktualnega programa na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Delaj in molči iskala in raziskovala sporne delovne prakse. Izhajala je iz konkretnih zgodb, izkušenj in primerov posameznikov, ki so se znašli v kolesju prekarnosti, espejevstva in agencijskih oblik dela. Oddaja, pod katero se podpisujejo Darja Pograjc, Andreja Gradišar, Ana Skrt in Nataša Rašl je prejela nagrado Watchdog, nagrado za izstopajoče novinarske dosežke.
»Že sam nastavek je bil tak, da želimo s tem narediti nekaj dobrega, torej opozoriti na to, kar se dogaja ljudem v različnih pokliich na različnih delovnih mestih pa se jim ne bi smelo. Ker je sporno in v nasprotju z zakonodajo.« Andreja Gradišar
»Jaz mislim, da se večinoma vsi zavedamo svojih pravic. Na drugi strani se v svojem okolju pritožujemo nad svojo službo in vemo, da nekaj ni prav. A nič ne naredimo za to. Delamo in molčimo. Ravno to je naslov nape rubrike.« Nataša Rašl
Ker se posamezniki niso želeli izpostaviti, so novinarke sicer posnele njihove pripovedi, vendar so posnetke anonimizirale, sledilo pa je raziskovanje navedb.
»Zagotavljanje anonimnosti je bil pri pripravi oddaj poseben izziv. Radio ima glas. Če ga sogovorniku odvzameš, ga je treba nadomestiti z nečim drugim.« Ana Skrt
Ekipa se je pri tem delu srečala tudi z različnimi pritiski in zahtevami po dopolnjevanju zgodb s strani delodajalcev, potem ko jih je soočila s konkretno zgodbo.
»Zdi se nam pomembno, da se sploh govori o teh zgodbah. To je bolj pomembno kot nagrada. Da izpostavimo, da se takšne prakse še vedno dogajajo, da prekarstvo ni nekaj normalnega in da se moramo tega zavedati. Kršitve se dogajajo tudi v rednih zaposlitvah, ne samo v prekarnih delovnih razmerjih.« Darja Pograjc
Zgodbe so bile v javnost plasirane na več platformah: v radijski oddaji Delaj in molči, na spletni strani Prvega programa, s spletnimi prispevki na MMC-ju RTV Slovenija in v podkastu.
Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni novinar Dela Boris Šuligoj. Ob prejemu priznanja je opozoril na dejstvo, da so zlasti časopisni novinarji v velikih stiskah, saj so tiskani mediji podvrženi logiki trga. Poudaril je, da novinarstvo ni posel, pač pa poslanstvo.
Danes je dan Zemlje in letos poteka pod motom obnovimo našo zemljo. Če se samo ozremo okoli sebe, je vsakemu povsem jasno, da so človekovi posegi, preurejanje prostora, krčenje gozdov, mokrišč, izkoriščanje rek, pa preseljevanje rastlin, živali, gliv in bakterij z enega konca planeta na drugega že res temeljito spremenili Zemljo.
Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.
Kuba se po 62-tih letih poslavlja od dinastije Castro. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je napovedal, da se umika iz politike in z mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da vodenje stranke prepušča mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha". O spremembah na Kubi več v pogovoru s Tonetom Hočevarjem.
Morda se spomnita zgodbe o britanskem spitfireju, ki so ga Nemci sestrelili nad Ljubljano l. 1944. O tem, da so odkopali njegov skoraj nedotaknjeni motor, ki je zdaj v muzeju v Pivki in o samem letalu je arheolog prof. dr. Andrej Gaspari s sodelavci napisal knjigo, ki bo izšla v torek.
Za marsikoga je Evropska unija - naj gre za njen ustroj ali delovanje - precej nerazumljiva. Odtujenost institucij od vsakdanjih ljudi naj bi omilila Konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za serijo razprav, ki bi pripomogle, da bo prav vsakdo lahko slišan pri ustvarjanju evropske prihodnosti. Konferenca se bo uradno začela na dan Evrope 9-ega maja, od danes pa je nared večjezična digitalna platforma Konference, ki velja za vstopno točko prek katere bodo h Konferenci pristopili državljani Evropske unije. Od kod ideja, kaj pričakovati, koliko bo platforma res služila kot široko odprto uho, prek katerega bo institucionalna Evropska unija slišala glas ljudstva? O tem se je z doktorjem Marinkom Banjacem z ljubljanske Fakultete za družbene vede pogovoril kolega Luka Robida.
Ena od posledic epidemije je tudi občuten upad števila sklenjenih zakonov. V Italiji se je število porok prepolovilo, še hujši upad prometa pa so doživela podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo organizacijo. Tako je tudi v renesančni Bolseni v srednje italijanski deželi Lacij, kjer se poročajo pari z vsega sveta. Toda mestne palače zdaj samevajo, saj ženinov in nevest že dobro leto ni.
Zveza tabornikov Slovenije 22. aprila letos obeležuje 70 let. Ta največja mladinska organizacija pri nas združuje kar 7 tisoč članov. O izzivih za prihodnost pa je več povedal nov načelnik ZTS Rok Pandel.
Ste bili morda med tistimi naključno izbranimi, ki ste na svoj naslov prejeli klobčič rdeče volne? Gre za vseslovensko akcijo #dajnaprej Društva hemofilikov Slovenije Ljubljana in Krvnih bratov – Društva bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije ob svetovnem dnevu hemofilije, ki ga bomo zaznamovali jutri. Na tak način društvi ozaveščata o tej neozdravljivi dedni bolezni z motnjo strjevanja krvi, s katero živi 229 ljudi v Sloveniji in več kot milijon po svetu. Eden izmed njih s to boleznijo je tudi Tomaž Faganel, ki ga je pred mikrofon povabila Petra Medved.
Ob zapletih s samotestiranjem dijakov, odločitvi za njihovo prednostno cepljenje in ugibanjih o morebitni prestavitvi začetka mature, nas zanima, kako bo letos potekala matura pri naših severnih sosedih. O poteku pouka in pripravah na maturo se je Mateja Železnikar pogovarjala z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Cepljenja maturantov niso predvideli, glede morebitnih zbolelih ali poslanih v karanteno v času maturitetnih izpitov, pa še čakajo navodila z Dunaja, pravi ravnateljica.
Danes je dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije deluje že 52 let kot reprezentativna invalidska organizacija, ki predstavlja, varuje in uveljavlja pravice ter interese paraplegikov in tetraplegikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zvezo sestavlja devet pokrajinskih društev s 1.085 člani. Ob tem dnevu je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica, ki je med drugim opozoril na prioritete, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili paraplegiki in tetraplegiki celovito in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja.
Komentar Aleša Kocjana o vladnem ravnanju in usodi Slovenske tiskovne agencije
V Sloveniji imamo še eno zgodbo otroka, ki potrebuje gensko terapijo, da bi lahko nekoč hodil, govoril in samostojno živel. Mali Urban se je rodil psihoterapevtki in biopsihologinji Špeli Miroševič, mladi raziskovalki na Katedri za družinsko medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Zaradi okvare na genu CTNNB1 je dečku grozilo, da ne bo nikoli govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Špela Miroševič, ki se je sprva sprijaznila z diagnozo, je po spletu naključij, ugotovila, da je težava njenega otroka rešljiva. Preštudirala je strokovno literaturo in se povezala z znanstveniki, ki so sposobni izdelati gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. 400 otrok s to boleznijo, ki je tako redka, da nima imena, pač pa jo imenujejo kar po okvarjenem genu. Z možem sta začetne raziskave plačala sama, za pomoč pri celotnem procesu izdelave zdravila pa sta se obrnila na najširšo svetovno javnost ter zagnala projekt Koraki za Urbana. Cirili Štuber je Špela Miroševič najprej razložila, kakšne težave imajo otroci z napako na genu CTNNB1.
V času kovida lahko imamo lahko vsi psihične težave in stistke, tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli, vendar pa ne bomo vsi razvili duševnih motenj. Otroci in mladostniki najpogosteje razvijejo depresijo, anksiozna stanja, samomorilna razmišljanja, poskusi samomora in nervozna anoreksija, ki je med tistimi motnjami, ki je v času kovida doživela največji porast. Dejavniki, ki prispevajo k duševnim motnjam med mladimi, se seštevajo in epidemija je ojačala dejavnike tveganja, ki so prisotni tudi sicer. Več o tem v pogovoru z izredno profesorico dr. Hojko Gregorič Kumperščak dr. med., predsednico Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Z raziskavo Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v epidemičnih razmerah. Prvo meritev -torej spletno anketo so opravili marca lani, tik pred uradno razglasitvijo epidemije. Z direktorjem Valicona Andražem Zorkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Vrstijo se opozorila, da bo Slovenska tiskovna agencija še pred 30-letnico svojega obstoja pristala na dnu in bo morala zapreti svoja vrata, če vlada ne bo poravnala zapadlih obveznosti.
Spremljamo covid razmere pri nas, pa tudi na Hrvaškem, saj se bližajo prvomajski prazniki in tudi dopust; znano je, da je za Slovence Hrvaška poleti priljubljena in kar običajna turistična destinacija. Kako resno upoštevajo ljudje na Hrvaškem ukrepe? Pred kratkim smo videli posnetke velike zabave v središču Zagreba - kako so se na to odzvale oblasti? Kako je na Hrvaškem z zaupanjem v cepivo Astra Zenece? Kakšni so hrvaški načrti za prvomajske praznike, ko se začne turistična sezona? Bodo omejevali vstop tujcev v državo?
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Že štirinajsto leto zapored je mesec april namenjen ozaveščanju o krajinskem načrtovanju v sodobnih krizah - predvsem podnebni in zdravstveni. Dogodki v sklopu MKA tako naslavljajo pozitivne vplive krajinskega načrtovanja tako za zdravje ljudi (ustrezno načrtovanje javnih odprtih površin in odprte krajine) kot tudi za zdravje planeta (prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje podnebnih sprememb), temi, ki sta pravzaprav tesno povezani oziroma prepleteni. Barbara Kostanjšek predsednica društva krajinskih arhitektov Slovenije poudarja, da se je v zadnjem letu oblikovanje odprtih javnih površin izkazalo za pomembno.
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije. Komentar Jolande Lebar.
Neveljaven email naslov