Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekatere države članice Evropske unije bijejo plat zvona zaradi zmanjševanja in staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in s tem povezanih razvojnih težav. Ob nizki rodnosti, ki ne zagotavljaobnavljanja populacije, se številni odseljujejo v razvite dežele, kjer pa nad vse večjim številom priseljencev vihajo nos. Slovenija je med državami, ki imajo letni prirast prebivalstva, v gospodarstvu ocenjujejo, da bi moral ta prirast znašati vsaj 10.000 na leto.
Prebivalstvo vzhodnih članic EU se naglo krči, napovedi demografov so alarmantne. Evropa ne bo mogla brez priseljencev z drugih celin, Slovenija bo potrebovala najmanj 10.000 prirasta na leto.
Z odpravo meja in administrativnih ovir med članicami se je v Evropski uniji občutno povečal obseg selitev ljudi, najprej iz južnih držav proti severu in v zadnjem desetletju iz novih, vzhodnih članic v zahodne. Prost pretok ljudi in dostopnost vseh do trga dela sta prinesla veliko dobrega, a tudi številne težave. Nekatere vzhodne članice imajo resne probleme zaradi zmanjševanja števila prebivalcev, pomanjkanja delovne sile in t. i. bega možganov.
Latvija, Litva, Poljska, Madžarska in balkanske države – Bolgarija, Romunija, Hrvaška, od nečlanic pa Srbija, BiH, Kosovo in Albanija, iz vseh teh držav se ljudje množično selijo na zahod, zlasti mladi, bolj izobraženi, skratka najbolj produktivni. Marsikje so že ostali brez zdravnikov, medicinskega osebja, inženirjev in drugih poklicev, ki so na zahodu iskani in veliko bolje plačani.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana:
“Najpomembnejša posledica izseljevanja je zmanjševanje števila prebivalcev, ki bi lahko prispevali k razvoju določene države. To so praviloma mlajši ljudje, do 35. leta starosti, in tisti, ki so se izobrazili v svojih državah, s svojim znanjem pa bodo odšli v tujino. To je neposredna izguba za okolje, iz katerega izhajajo, ker bo tisto, kar je okolje vložilo v njih, uporabljeno nekje drugje.”
Toda na drugi strani, v državah priseljevanja številni nasprotujejo priseljencem, jih diskriminirajo, odrivajo na rob, čeprav zastonj dobijo izobraženo delovno silo. Nasprotovanje do tujcev se okrepi zlasti v kriznih časih.
Dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU:
Ko gospodarstvo raste, privablja ljudi z vzhoda, ko se pojavi kriza, pa nihče ne ve, kaj s temi ljudmi početi. To je perverzna logika, saj človeka z vsemi svoboščinami in dostojanstvom omejimo na delavca robota in nas ne zanima, kaj se z njim dogaja zunaj dela.
Evropa in države, iz katerih se danes ljudje izseljujejo na zahod, bodo tudi v prihodnje morale sprejemati priseljence z drugih celin, če se bodo želele razvijati. Prav vse države imajo tako nizko rodnost, ki ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva. Vendar bodo morale razmisliti o imigracijski politiki in drugačnem načinu upravljanja migracij.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekatere države članice Evropske unije bijejo plat zvona zaradi zmanjševanja in staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in s tem povezanih razvojnih težav. Ob nizki rodnosti, ki ne zagotavljaobnavljanja populacije, se številni odseljujejo v razvite dežele, kjer pa nad vse večjim številom priseljencev vihajo nos. Slovenija je med državami, ki imajo letni prirast prebivalstva, v gospodarstvu ocenjujejo, da bi moral ta prirast znašati vsaj 10.000 na leto.
Prebivalstvo vzhodnih članic EU se naglo krči, napovedi demografov so alarmantne. Evropa ne bo mogla brez priseljencev z drugih celin, Slovenija bo potrebovala najmanj 10.000 prirasta na leto.
Z odpravo meja in administrativnih ovir med članicami se je v Evropski uniji občutno povečal obseg selitev ljudi, najprej iz južnih držav proti severu in v zadnjem desetletju iz novih, vzhodnih članic v zahodne. Prost pretok ljudi in dostopnost vseh do trga dela sta prinesla veliko dobrega, a tudi številne težave. Nekatere vzhodne članice imajo resne probleme zaradi zmanjševanja števila prebivalcev, pomanjkanja delovne sile in t. i. bega možganov.
Latvija, Litva, Poljska, Madžarska in balkanske države – Bolgarija, Romunija, Hrvaška, od nečlanic pa Srbija, BiH, Kosovo in Albanija, iz vseh teh držav se ljudje množično selijo na zahod, zlasti mladi, bolj izobraženi, skratka najbolj produktivni. Marsikje so že ostali brez zdravnikov, medicinskega osebja, inženirjev in drugih poklicev, ki so na zahodu iskani in veliko bolje plačani.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana:
“Najpomembnejša posledica izseljevanja je zmanjševanje števila prebivalcev, ki bi lahko prispevali k razvoju določene države. To so praviloma mlajši ljudje, do 35. leta starosti, in tisti, ki so se izobrazili v svojih državah, s svojim znanjem pa bodo odšli v tujino. To je neposredna izguba za okolje, iz katerega izhajajo, ker bo tisto, kar je okolje vložilo v njih, uporabljeno nekje drugje.”
Toda na drugi strani, v državah priseljevanja številni nasprotujejo priseljencem, jih diskriminirajo, odrivajo na rob, čeprav zastonj dobijo izobraženo delovno silo. Nasprotovanje do tujcev se okrepi zlasti v kriznih časih.
Dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU:
Ko gospodarstvo raste, privablja ljudi z vzhoda, ko se pojavi kriza, pa nihče ne ve, kaj s temi ljudmi početi. To je perverzna logika, saj človeka z vsemi svoboščinami in dostojanstvom omejimo na delavca robota in nas ne zanima, kaj se z njim dogaja zunaj dela.
Evropa in države, iz katerih se danes ljudje izseljujejo na zahod, bodo tudi v prihodnje morale sprejemati priseljence z drugih celin, če se bodo želele razvijati. Prav vse države imajo tako nizko rodnost, ki ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva. Vendar bodo morale razmisliti o imigracijski politiki in drugačnem načinu upravljanja migracij.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov