Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekatere države članice Evropske unije bijejo plat zvona zaradi zmanjševanja in staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in s tem povezanih razvojnih težav. Ob nizki rodnosti, ki ne zagotavljaobnavljanja populacije, se številni odseljujejo v razvite dežele, kjer pa nad vse večjim številom priseljencev vihajo nos. Slovenija je med državami, ki imajo letni prirast prebivalstva, v gospodarstvu ocenjujejo, da bi moral ta prirast znašati vsaj 10.000 na leto.
Prebivalstvo vzhodnih članic EU se naglo krči, napovedi demografov so alarmantne. Evropa ne bo mogla brez priseljencev z drugih celin, Slovenija bo potrebovala najmanj 10.000 prirasta na leto.
Z odpravo meja in administrativnih ovir med članicami se je v Evropski uniji občutno povečal obseg selitev ljudi, najprej iz južnih držav proti severu in v zadnjem desetletju iz novih, vzhodnih članic v zahodne. Prost pretok ljudi in dostopnost vseh do trga dela sta prinesla veliko dobrega, a tudi številne težave. Nekatere vzhodne članice imajo resne probleme zaradi zmanjševanja števila prebivalcev, pomanjkanja delovne sile in t. i. bega možganov.
Latvija, Litva, Poljska, Madžarska in balkanske države – Bolgarija, Romunija, Hrvaška, od nečlanic pa Srbija, BiH, Kosovo in Albanija, iz vseh teh držav se ljudje množično selijo na zahod, zlasti mladi, bolj izobraženi, skratka najbolj produktivni. Marsikje so že ostali brez zdravnikov, medicinskega osebja, inženirjev in drugih poklicev, ki so na zahodu iskani in veliko bolje plačani.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana:
“Najpomembnejša posledica izseljevanja je zmanjševanje števila prebivalcev, ki bi lahko prispevali k razvoju določene države. To so praviloma mlajši ljudje, do 35. leta starosti, in tisti, ki so se izobrazili v svojih državah, s svojim znanjem pa bodo odšli v tujino. To je neposredna izguba za okolje, iz katerega izhajajo, ker bo tisto, kar je okolje vložilo v njih, uporabljeno nekje drugje.”
Toda na drugi strani, v državah priseljevanja številni nasprotujejo priseljencem, jih diskriminirajo, odrivajo na rob, čeprav zastonj dobijo izobraženo delovno silo. Nasprotovanje do tujcev se okrepi zlasti v kriznih časih.
Dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU:
Ko gospodarstvo raste, privablja ljudi z vzhoda, ko se pojavi kriza, pa nihče ne ve, kaj s temi ljudmi početi. To je perverzna logika, saj človeka z vsemi svoboščinami in dostojanstvom omejimo na delavca robota in nas ne zanima, kaj se z njim dogaja zunaj dela.
Evropa in države, iz katerih se danes ljudje izseljujejo na zahod, bodo tudi v prihodnje morale sprejemati priseljence z drugih celin, če se bodo želele razvijati. Prav vse države imajo tako nizko rodnost, ki ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva. Vendar bodo morale razmisliti o imigracijski politiki in drugačnem načinu upravljanja migracij.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekatere države članice Evropske unije bijejo plat zvona zaradi zmanjševanja in staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in s tem povezanih razvojnih težav. Ob nizki rodnosti, ki ne zagotavljaobnavljanja populacije, se številni odseljujejo v razvite dežele, kjer pa nad vse večjim številom priseljencev vihajo nos. Slovenija je med državami, ki imajo letni prirast prebivalstva, v gospodarstvu ocenjujejo, da bi moral ta prirast znašati vsaj 10.000 na leto.
Prebivalstvo vzhodnih članic EU se naglo krči, napovedi demografov so alarmantne. Evropa ne bo mogla brez priseljencev z drugih celin, Slovenija bo potrebovala najmanj 10.000 prirasta na leto.
Z odpravo meja in administrativnih ovir med članicami se je v Evropski uniji občutno povečal obseg selitev ljudi, najprej iz južnih držav proti severu in v zadnjem desetletju iz novih, vzhodnih članic v zahodne. Prost pretok ljudi in dostopnost vseh do trga dela sta prinesla veliko dobrega, a tudi številne težave. Nekatere vzhodne članice imajo resne probleme zaradi zmanjševanja števila prebivalcev, pomanjkanja delovne sile in t. i. bega možganov.
Latvija, Litva, Poljska, Madžarska in balkanske države – Bolgarija, Romunija, Hrvaška, od nečlanic pa Srbija, BiH, Kosovo in Albanija, iz vseh teh držav se ljudje množično selijo na zahod, zlasti mladi, bolj izobraženi, skratka najbolj produktivni. Marsikje so že ostali brez zdravnikov, medicinskega osebja, inženirjev in drugih poklicev, ki so na zahodu iskani in veliko bolje plačani.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana:
“Najpomembnejša posledica izseljevanja je zmanjševanje števila prebivalcev, ki bi lahko prispevali k razvoju določene države. To so praviloma mlajši ljudje, do 35. leta starosti, in tisti, ki so se izobrazili v svojih državah, s svojim znanjem pa bodo odšli v tujino. To je neposredna izguba za okolje, iz katerega izhajajo, ker bo tisto, kar je okolje vložilo v njih, uporabljeno nekje drugje.”
Toda na drugi strani, v državah priseljevanja številni nasprotujejo priseljencem, jih diskriminirajo, odrivajo na rob, čeprav zastonj dobijo izobraženo delovno silo. Nasprotovanje do tujcev se okrepi zlasti v kriznih časih.
Dr. Marina Lukšič Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU:
Ko gospodarstvo raste, privablja ljudi z vzhoda, ko se pojavi kriza, pa nihče ne ve, kaj s temi ljudmi početi. To je perverzna logika, saj človeka z vsemi svoboščinami in dostojanstvom omejimo na delavca robota in nas ne zanima, kaj se z njim dogaja zunaj dela.
Evropa in države, iz katerih se danes ljudje izseljujejo na zahod, bodo tudi v prihodnje morale sprejemati priseljence z drugih celin, če se bodo želele razvijati. Prav vse države imajo tako nizko rodnost, ki ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva. Vendar bodo morale razmisliti o imigracijski politiki in drugačnem načinu upravljanja migracij.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.
V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Neveljaven email naslov