Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja
Štrudel, župa, šnicel ... vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.
"V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi," pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi "prišleke" iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:
"Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda."
V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: "Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno." Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko "poslovenili", iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food ...
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja
Štrudel, župa, šnicel ... vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.
"V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi," pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi "prišleke" iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:
"Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda."
V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: "Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno." Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko "poslovenili", iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food ...
Območje evra in celotna EU sta imela v letošnjem drugem četrtletju (od aprila do junija) gospodarsko rast, Nemčija pa padec v vrednosti 0,1 % BDP. Nemci so že v tretjem lanskem četrtletju imeli negativno rast, zadnje četrtletje pa stagnacijo, prvo letošnje četrtletje je bilo ugodnejše, drugo pa znova slabše in tako je lahko tudi v tretjem četrtletju, kar bo pomenilo, da je motor evropskega gospodarstva tehnično v recesiji. To vpliva tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenska avtomobilska industrija je ohlajanje občutila z najmanjšim zamikom. Tudi nekatere druge predelovalne dejavnosti, močno vezane na Nemčijo, se spopadajo s padci naročil. Gradbeniki, ki imajo še polne roke dela, pa opazijo kvečjemu umirjanje zasebnih naložb. V tem trenutku naša podjetja ne napovedujejo odpuščanj, saj so še pred kratkim komaj našla kadre.
Lekarna Ljubljana je teden in pol po napadu z izsiljevalskim virusom zagnala tudi svojo spletno prodajo. Kaj natanko se je dogajalo, javnost še vedno ni izvedela, saj naj bi preiskava še vedno potekala. Primer Lekarne Ljubljana je dobro pokazal, da se podjetja pri nas očitno še vedno dobro ne zavedajo, kako nujna je primerna varnost njihovih podatkov in tudi primerno ravnanje njihovih uslužbencev. K temu je mogoče dodati še precej šibko krizno komuniciranje. Tomaž Celestina se je o tem pogovoril z direktorjem podjetja Viris, etičnim hekerjem, Milanom Gaborjem in za začetek je na mestu vprašanje, ali ni primer Lekarne Ljubljana pravzaprav simptomatičen za ravnanje slovenskih podjetij.
Izjava Podobnika, ki ponuja denar svoje stranke za odstrel volkov, ne sme ostati prezrta. Gre za ceneni populizem, ki smo ga skozi leta njegovega političnega udejstvovanja že vajeni. Vendar ta namiguje na nesprejemljivo misel, da lahko posamezniki na lastno pest rešujejo težave, s katerimi se za zdaj ne dovolj uspešno spopada država.
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
Slovenija in Japonska vzpostavljata tesnejše sodelovanje na področju razvoja in raziskav robotiziranih terapevtskih naprav, ki se uporabljajo pri rehabilitaciji bolnikov po poškodbi in možganski kapi. To zajema sodelovanje znanosti, medicine in gospodarstva. Tako so Univerzitetni inštitut Soča, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena univerza Fujitq in Toyota Motor corporation danes podpisali sporazum o sodelovanju in napovedali prve pogovore o izmenjavi znanj in tehnologije. Nekaj podrobnosti iz dogodka Helena Lovinčič.
Jutri bo minilo eno leto od zrušitve avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. 14. avgusta lani se je sredi dopoldanske nevihte z njega nenadoma utrgalo 250 metrov visečega cestišča z nosilnim stebrom vred - ter zgrmelo v dolino predmestnega hudournika Polcevera in na vzporedni ulici industrijske cone ob delavskih blokih. V nesreči je izgubilo življenje 43 ljudi, po večini voznikov, ki so zgrmeli v globino skupaj z ostanki viadukta. Dneve, ki so sledili, je v Genovi preživel tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V Torkovem kvizu stopamo v časovni stroj in potujemo v leto 1969. Odhajamo na legendarni, kultni festival Woodstock, globoko na ameriško podeželje.
Štiri leta po koncu druge svetovne vojne, na današnji dan 12. avgusta leta 1949, so na diplomatski konferenci v Ženevi podpisali štiri dokumente, ki sistematično in celovito urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Konvencije so univerzalno sprejete in veljajo za ves svet. Od takrat se je v svetu veliko spremenilo, tudi načini vojskovanja. Tako imamo kljub konvencijam spet kategorije, ki jih mednarodno humanitarno pravo komaj dosega.
Slovenski jamarji so dosegli nov uspeh v svetovnem merilu, in sicer na Kaninskem pogorju – Himalaji svetovnega jamarstva, kjer raziskave potekajo že desetletja, saj je kaninski visokogorski kras področje z izredno globokimi brezni. Na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 8oo jam, med njimi nekaj brezen, ki presegajo magično mejo: globino 1000 metrov.
Ob mednarodnem dnevu mladih smo govorili o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tisti, stari med 15 in 29. let. Zadnja raziskava o življenjskih stilih in vrednotah mladih je pokazala, da mladi bolj kot pred leti živijo v primežu individualizacije in stresa.
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Blejsko jezero je preobremenjeno z ljudmi, pravi Špela Remec Rekar z ARSA.
O stanju kopalnih voda na slovenskih jezerih z Matejo Poje z ARSA.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vrhuncu sezone smo na Kredarico poklicali oskrbnika Triglavske koče Hermana Uraniča.
Več kot leto dni mineva od začetka veljavnosti novega gradbenega zakona, nanj pa je bilo toliko pripomb, da je Ministrstvo za okolje in prostor dopustilo nekaj popravkov in javno razpravo, iz katere bodo izšle nekatere spremembe. Na ministrstvu pripombe še pregledujejo. So pa že sami, potem ko se je nanje vsul pritisk notarjev in bank, tudi nepremičninske stroke, predlagali, da popravijo tisti člen, ki določa, da bodo posli z nepremičninami, ki ne bodo imele vseh dovoljenj, nični. Kako naj preverimo, da je nepremičnina res zgrajena v skladu z dovoljenji, je bilo pogosto vprašanje notarjev. Ti so se bali, da jih bodo stranke zaradi ničnosti poslov čez leta tožile in zahtevale odškodnine. Sicer pa še vedno velja: dovoljenja je treba imeti. Upravne enote so zato zasute z delom. Z državnim sekretarjem na MOP Alešem Prijonom in častnim predsednikom nepremičninskega združenja FIABCI se je pogovarjala Maja Derčar.
Napad na Lekarne Ljubljana in posledično večdnevno nedelovanje sistema je pokazalo, da je skrb za varnost v sodobni informacijski družbi izjemnega pomena. Napadalci svojih žrtev ne izbirajo več naključno, višina odkupnin pa je z nekaj sto narasla do več tisoč evrov. Kako se zaščititi pred prihodnjimi podobnimi napadi? Urška Henigman je poklicala na Si-Cert. Tadeja Hrena je najprej vprašala, kaj lahko na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost povedo o dogajanju v Lekarnah Ljubljana.
Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija obiskal otroke in mladostnike v Vili Šumica v Kranjski Gori.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov