Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja
Štrudel, župa, šnicel ... vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.
"V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi," pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi "prišleke" iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:
"Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda."
V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: "Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno." Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko "poslovenili", iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food ...
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja
Štrudel, župa, šnicel ... vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.
"V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi," pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi "prišleke" iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:
"Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda."
V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: "Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno." Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko "poslovenili", iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food ...
V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?
Eno najbolj razvitih mest Italije, Bologna, slovi kot svetovno središče širjenja kulture kakovostnega, obrtniško izdelanega sladoleda. Tam deluje tudi sladoledarska univerza, kjer je sladoled poslastica, veselje, hudo resna kulinarična preizkušnja in poslovna priložnost, ki ljudem spreminja življenja.
V praznični oddaji ob velikonočnem ponedeljku smo vam pripravili pogovor o doživljanju praznika velike noči v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva. Posneli smo ga v župnišču Evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti. Tone Petelinšek se je pogovarjal z evangeličanskim škofom Leonom Novakom in superintendentom Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danielom Grabarjem.
Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.
Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.
Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Neveljaven email naslov