Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Kmetje niso samo onesnaževalci pitne vode na vodovarstvenih območjih. Zaradi omejitev z nitratno direktivo so tudi njeni varuhi
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
“Zaščita pitne vode na vodovarstvenih območjih je potekala na hrbtih kmetov. Kmetijstvo je dejavnik onesnaževanja, ampak ne tako pereč dejavnik kot država, ki s svojimi projekti posega na vodovarstvena področja, v mislih imam katastrofalen projekt kanalizacijski vod c 0 in pa Magna na Dravskem polju, pravi Branko Grad, predsednik komisije za vodovarstveno območja pri Kmetijsko gozdarski zbornici.”
Zakonodaja, predvsem nitratna direktiva, kmetijam na vodovarstvenih območjih postavlja omejitve in predpisuje določene investicije v skladiščne kapacitete za gnojevko in izvedbo drugih ukrepov. Ti kmete finančno obremenijo, nadomestila za to pa jim ne pokrijejo stroškov. Po drugi strani pa se tudi med kmeti najdejo posamezniki, ki brezvestno onesnažujejo pitno vodo in tako izničijo vsa prizadevanja tistih, ki spoštujejo okoljevarstvene predpise.
“Z vidika nitratne direktive zaradi poročila Računskega sodišča v letošnjem letu poteka intenziven inšpekcijski nadzor na območjih Dravskega in Pomurskega ter Savinjskega polja. Pri tem ugotavljamo, da kmetijstvo ni edini vir onesnaževanje, vir onesnaževanja so tudi kanalizacije, greznice in čistilne naprave,” pravi Andreja But, direktorica kmetijske inšpekcije.
Jernejka Drolec se je v prispevku ukvarjala z vprašanjem, kako kmetje onesnažujejo in koliko varujejo pitno vodo? Miran Sagadin, kmet iz Miklavža na Dravskem polju, na to odgovarja:
“Kmetje, ki imamo del kmetijskih zemljišč zunaj vodovarstvenih območij ne moremo vključiti v nobene vodovarstvene ukrepe. S tem smo bili oškodovani za okrog 5000 evrov na leto. Toda odgovorni pravnih podlag na tem področju ne uredijo in to vprašanje ostaja odprto.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Kmetje niso samo onesnaževalci pitne vode na vodovarstvenih območjih. Zaradi omejitev z nitratno direktivo so tudi njeni varuhi
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
“Zaščita pitne vode na vodovarstvenih območjih je potekala na hrbtih kmetov. Kmetijstvo je dejavnik onesnaževanja, ampak ne tako pereč dejavnik kot država, ki s svojimi projekti posega na vodovarstvena področja, v mislih imam katastrofalen projekt kanalizacijski vod c 0 in pa Magna na Dravskem polju, pravi Branko Grad, predsednik komisije za vodovarstveno območja pri Kmetijsko gozdarski zbornici.”
Zakonodaja, predvsem nitratna direktiva, kmetijam na vodovarstvenih območjih postavlja omejitve in predpisuje določene investicije v skladiščne kapacitete za gnojevko in izvedbo drugih ukrepov. Ti kmete finančno obremenijo, nadomestila za to pa jim ne pokrijejo stroškov. Po drugi strani pa se tudi med kmeti najdejo posamezniki, ki brezvestno onesnažujejo pitno vodo in tako izničijo vsa prizadevanja tistih, ki spoštujejo okoljevarstvene predpise.
“Z vidika nitratne direktive zaradi poročila Računskega sodišča v letošnjem letu poteka intenziven inšpekcijski nadzor na območjih Dravskega in Pomurskega ter Savinjskega polja. Pri tem ugotavljamo, da kmetijstvo ni edini vir onesnaževanje, vir onesnaževanja so tudi kanalizacije, greznice in čistilne naprave,” pravi Andreja But, direktorica kmetijske inšpekcije.
Jernejka Drolec se je v prispevku ukvarjala z vprašanjem, kako kmetje onesnažujejo in koliko varujejo pitno vodo? Miran Sagadin, kmet iz Miklavža na Dravskem polju, na to odgovarja:
“Kmetje, ki imamo del kmetijskih zemljišč zunaj vodovarstvenih območij ne moremo vključiti v nobene vodovarstvene ukrepe. S tem smo bili oškodovani za okrog 5000 evrov na leto. Toda odgovorni pravnih podlag na tem področju ne uredijo in to vprašanje ostaja odprto.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov