Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Kmetje niso samo onesnaževalci pitne vode na vodovarstvenih območjih. Zaradi omejitev z nitratno direktivo so tudi njeni varuhi
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
“Zaščita pitne vode na vodovarstvenih območjih je potekala na hrbtih kmetov. Kmetijstvo je dejavnik onesnaževanja, ampak ne tako pereč dejavnik kot država, ki s svojimi projekti posega na vodovarstvena področja, v mislih imam katastrofalen projekt kanalizacijski vod c 0 in pa Magna na Dravskem polju, pravi Branko Grad, predsednik komisije za vodovarstveno območja pri Kmetijsko gozdarski zbornici.”
Zakonodaja, predvsem nitratna direktiva, kmetijam na vodovarstvenih območjih postavlja omejitve in predpisuje določene investicije v skladiščne kapacitete za gnojevko in izvedbo drugih ukrepov. Ti kmete finančno obremenijo, nadomestila za to pa jim ne pokrijejo stroškov. Po drugi strani pa se tudi med kmeti najdejo posamezniki, ki brezvestno onesnažujejo pitno vodo in tako izničijo vsa prizadevanja tistih, ki spoštujejo okoljevarstvene predpise.
“Z vidika nitratne direktive zaradi poročila Računskega sodišča v letošnjem letu poteka intenziven inšpekcijski nadzor na območjih Dravskega in Pomurskega ter Savinjskega polja. Pri tem ugotavljamo, da kmetijstvo ni edini vir onesnaževanje, vir onesnaževanja so tudi kanalizacije, greznice in čistilne naprave,” pravi Andreja But, direktorica kmetijske inšpekcije.
Jernejka Drolec se je v prispevku ukvarjala z vprašanjem, kako kmetje onesnažujejo in koliko varujejo pitno vodo? Miran Sagadin, kmet iz Miklavža na Dravskem polju, na to odgovarja:
“Kmetje, ki imamo del kmetijskih zemljišč zunaj vodovarstvenih območij ne moremo vključiti v nobene vodovarstvene ukrepe. S tem smo bili oškodovani za okrog 5000 evrov na leto. Toda odgovorni pravnih podlag na tem področju ne uredijo in to vprašanje ostaja odprto.”
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Kmetje niso samo onesnaževalci pitne vode na vodovarstvenih območjih. Zaradi omejitev z nitratno direktivo so tudi njeni varuhi
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
“Zaščita pitne vode na vodovarstvenih območjih je potekala na hrbtih kmetov. Kmetijstvo je dejavnik onesnaževanja, ampak ne tako pereč dejavnik kot država, ki s svojimi projekti posega na vodovarstvena področja, v mislih imam katastrofalen projekt kanalizacijski vod c 0 in pa Magna na Dravskem polju, pravi Branko Grad, predsednik komisije za vodovarstveno območja pri Kmetijsko gozdarski zbornici.”
Zakonodaja, predvsem nitratna direktiva, kmetijam na vodovarstvenih območjih postavlja omejitve in predpisuje določene investicije v skladiščne kapacitete za gnojevko in izvedbo drugih ukrepov. Ti kmete finančno obremenijo, nadomestila za to pa jim ne pokrijejo stroškov. Po drugi strani pa se tudi med kmeti najdejo posamezniki, ki brezvestno onesnažujejo pitno vodo in tako izničijo vsa prizadevanja tistih, ki spoštujejo okoljevarstvene predpise.
“Z vidika nitratne direktive zaradi poročila Računskega sodišča v letošnjem letu poteka intenziven inšpekcijski nadzor na območjih Dravskega in Pomurskega ter Savinjskega polja. Pri tem ugotavljamo, da kmetijstvo ni edini vir onesnaževanje, vir onesnaževanja so tudi kanalizacije, greznice in čistilne naprave,” pravi Andreja But, direktorica kmetijske inšpekcije.
Jernejka Drolec se je v prispevku ukvarjala z vprašanjem, kako kmetje onesnažujejo in koliko varujejo pitno vodo? Miran Sagadin, kmet iz Miklavža na Dravskem polju, na to odgovarja:
“Kmetje, ki imamo del kmetijskih zemljišč zunaj vodovarstvenih območij ne moremo vključiti v nobene vodovarstvene ukrepe. S tem smo bili oškodovani za okrog 5000 evrov na leto. Toda odgovorni pravnih podlag na tem področju ne uredijo in to vprašanje ostaja odprto.”
Po večmesečnem premoru se v šole vračajo vsi učenci prve triade osnovne šole, vrata za vse odpirajo tudi vrtci. Preverili smo, kako poteka pouk na Osnovni šoli Bizeljsko. Danes sicer pouk prek spleta bojkotirajo dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, ki opozarjajo na to, da izobraževanje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in da pristojni niso naredili dovolj, da bi se lahko šolarji izobraževali v šolah kljub slabši epidemiološki sliki. Več pa Špela Šebenik in Suzana Vahtarič.
Umetnost, ki ji je posvečena praznična pozornost, lahko nagovarja s svojim subtilnim, jasnim, celo ostrim jezikom. Lahko vzpostavlja dialog v časih negotovosti, strahu in sovražnosti ...V njej je potencial razpiranja pogledov na številne tematike, o katerih na njen način v vsakdanjem življenju težko spregovorimo, v njej se porajajo projekcije prihodnosti, zna začrtati meje etično sprejemljivega, pri ljudeh zbuja občutljivost in ranljivost ... Lahko nas tudi zabava in razveseljuje, družbi kaže sliko resničnosti, ter odigra vlogo norčka na dvoru, zrcalno podobo kralja …
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Pretekli teden je svetovno javnost prevzela zgodba o tem, kako je množica malih vlagateljev, povezanih prek družbenega omrežja Reddit, preigrala nekaj velikih hedge skladov in jim z usklajenim kupovanjem delnic podjetja Gamestop povzročila milijardne izgube. Kako je lahko skokovita rast delnic razmeroma nepomembne verige trgovin z videoigrami hedge skladom prinesla več milijardne izgube, zakaj smo ob tej zgodbi, ki jo je preplavljal močan protielitistični sentiment, vsi tako uživali ter kakšen je v resnici njen revolucionarni potencial, smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Urbanom Sušnikom iz oddelka za obvladovanje tveganj v Novi Ljubljanski banki in dr. Gorazdom Kovačičem, profesorjem na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore.
V dneh, ko se vrstijo polemike o hitrih antigenskih testih in ko pričakujemo prvo pošiljko cepiva družbe AstraZeneca, je bilo včeraj v slovenskih bolnišnicah – prvič po 4. novembru – hospitaliziranih manj kot 1.000 bolnikov s covidom. Pravi trenutek za pogovor z dr. Alešem Rozmanom, direktorjem Klinike Golnik. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija/ zajem zaslona
Na vladnem Uradu za komuniciranje, kot poroča časnik Delo, včeraj niso dali dovoljenja za nastop vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović v informativni oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Prav tako jim sogovornika niso našli na ministrstvu za zdravje ali Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). UKOM je prepovedal tudi nastop ministrice za šolstvo Simone Kustec, direktorja NIJZ Milana Kreka in predstavnikov ministrstva za zdravje v informativni oddaji Svet na Kanalu A. Na poteze Ukoma so se že odzvali v Društvu novinarjev Slovenije. Za mnenje o za demokratično družbo nenavadnem nadzoru nad izjavami predstavnikov vlade in strokovne skupine smo povprašali dr. Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.
Mladim epidemija onemogoča dolgoročno načrtovanje svoje prihodnosti. Prispevek Eve Lipovšek
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Razlog, da med karanteno zaznamo več nekemičnih zasvojenosti kot običajno, je v tem, da so starši bodisi zaradi šolajočih se mlajših otrok bodisi zaradi dela od doma več doma in laže opazijo odvisniško vedenje svojih otrok. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V javnosti in na družbenih omrežjih odmeva izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je za Televizijo Slovenija razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nadlegoval znan igralec in profesor igre. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da prijave omenjene igralke sicer še niso prejeli. V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata tudi na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menijo tudi predstavniki Inštituta 8. marec, ki so v državni zbor danes vložili pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«. Več o problematiki spolnega nasilja pri nas pa v pogovoru s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Upokojenec s povprečno pokojnino komajda zmore plačati stroške bivanja v Domu za starejše, vsako poslabšanje zdravstvenega stanja pa pomeni še dodaten udarec, čeprav bi načeloma ta del morala poravnati Zdravstvena zavarovalnica. V zadnjem času se vrstijo pritožbe, da bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po covidu plačujejo v domovih bistveno višjo oskrbovalnino. Kako je to mogoče, je preverila Alenka Terlep.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
V ponedeljek bi letošnji maturanti morali dobiti v roke razpis študijskih programov za prihodnje študijsko leto in na podlagi razpisa izbrati, na kateri študijski program se bodo vpisali. Včeraj vlada ni potrdila razpisa in ta v ponedeljek tako ne bo objavljen. Predsednik Študentske organizacije Klemen Peran meni, da vlada s tem posega v avtonomijo slovenskega visokega šolstva, saj so se deležniki z ministrstvom za izobraževanje že dogovorili o razpisu. Predsednik vlade ga še nikoli ni zavrnil, saj je za razpis odgovorna ministrica za šolstvo. A aktualni predsednik vlade visokošolskim ustanovam očita, da je razpis zbirka želja tistih, ki vodijo fakultete. "Ta očitek je smešen," odgovarja prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in izpostavlja že tako veliko negotovost letošnjih maturantov, najbolj ranljive generacije, ki ne vedo, koliko časa se bodo še šolali na daljavo, kako bo z maturo, zdaj pa ne bodo vedeli niti tega, ali je dovolj vpisnih mest na njihovem želenem programu.
Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi doslej. A na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je bilo prometa zaradi protikoronskih ukrepov precej manj. O prometni varnosti smo govorili z Erikom Logarjem z AMZS.
V vrtce v devetih regijah so se v torek po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva ponovno lahko vrnili vsi otroci. Po prvih podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije se je večinoma vrnilo do 70 odstotkov otrok.
Slovenija se je na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transpareny International, med 180-timi državami lani uvrstila na 35-to mesto, dosegla pa je oceno 60, kar je enako kot leta 2019. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, 100 pa zelo "čisto" državo. Pri rezultatu se je naša država, ki na tem področju že več let ne beleži napredka, ponovno znašla pod povprečjem EU in OECD. Več o tem, zakaj na področju preprečevanja korupcije ne napredujemo in kako na korupcijska tveganja vpliva pandemija Covida 19, pa v pogovoru s predsednico Transparency International Slovenija Almo Sedlar.
V spodnjem Podravju so ptujski Dom upokojencev, Zdravstveni dom in Center za socialno delo spodnje Podravje lani septembra začeli izvajati dvoletni pilotni projekt "SOS - Sodobna oskrba starejših", ki ga financirata Evropski socialni sklad in država, v višini 2, 6 milijona evrov. Projekt SOS starejšim od 65 let ob podpori strokovnih zdravstvenih in socialnih služb omogoča, da ostanejo doma in ohranjajo samostojnost, kljub starosti, oviranosti ali bolezni. Poroča Gabrijela Milošič
27. januarja leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. V njem je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli šest milijonov Judov. Ob spominu na žrtve holokavsta svojo zgodbo pripoveduje 93-letni Dušan Stefančič, ki je preživel internacijo v kar 6-ih različnih taboriščih. Med drugim je prejemnik nagrade Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst. Pripoveduje o spominih, tudi o zgodovinskem revizionizmu in o tem, zakaj se iz takšnih tragičnih zgodb ne naučimo prav veliko.
Da dostopnost do zdravljenja bolnikov s covidom-19, ki stanujejo v domovih za ostarele, ni enaka kot pri drugih obolelih, menijo tudi tisti, ki so se zaradi tega pritožili na Zagovorniku načela enakosti. Z Miho Lobnikom se je danes o tem pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov