Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma
Klimatske spremembe povzročajo taljenje ledenikov po vsem svetu in Slovenija ni izjema. Najnovejši podatki raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika, ki vsako leto merijo obseg in debelino Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kažejo, opazno krčenje, pojasnjuje mag. Miha Pavšek:
“Triglavski ledenik se je po površini približal najnižji vrednosti iz leta 2003.”
Nov led že desetletja ne nastaja več, na krčenje nekoč ledenika, zdaj le še ledenička, vpliva tudi zelo topla talilna sezona, pojasnjuje Miha Pavšek. Sicer pa še vedno ni natančno znano, kdaj sta nastala edina ledenika na južni strani Alp.
“To je vprašanje, na katerega še vedno nismo odgovorili. Do sedaj smo mislili, da sta ostanka male ledene dobe, 500 let trajajočega hladnejšega obdobja med 14. in 19. stoletjem, toda v zadnjih letih skušamo natančneje določiti. “
Na podlagi meritev in preučevanja nanešenih kamenin sklepajo, da bi lahko bila bistveno starejša, kot so prvotno domnevali.
“Sam Triglavski ledenik bi lahko bil celo iz ledene dobe, iz holocenskega obdobja pred nekaj več kot 10.000 leti, seveda pa moramo to še potrditi.”
Pri raziskovanju ledenika sodeluje tudi dr. Aleš Smrekar, vodja oddelka za varstvo okolja. Triglavski ledenik se ga je zelo dotaknil in zato se je odločil, da ga bo vključil v svoje raziskovalno delo. Preučuje varovanje okolja in vpliv človeka nanj.
“Kar se tiče varovanja okolja smo posegli v vse skrajne točke narave. Želimo se z avtom pripeljati na prav na vsak konec sveta, tudi na Managrtsko sedlo. … Pustimo delček narave naravi.”
Dr. Aleš Smrekar je leta 2017 na Triglavskem ledeniku pripravil delavnico za širšo javnost, katere rezultat je umetniški film Ex Topia, lezo pozneje je anketiral obiskovalce Kredarice, letos pa naredil še spletno anketo. Kaj je ugotovil?
Prisluhnite jima!
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.
Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma
Klimatske spremembe povzročajo taljenje ledenikov po vsem svetu in Slovenija ni izjema. Najnovejši podatki raziskovalcev Geografskega inštituta Antona Melika, ki vsako leto merijo obseg in debelino Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kažejo, opazno krčenje, pojasnjuje mag. Miha Pavšek:
“Triglavski ledenik se je po površini približal najnižji vrednosti iz leta 2003.”
Nov led že desetletja ne nastaja več, na krčenje nekoč ledenika, zdaj le še ledenička, vpliva tudi zelo topla talilna sezona, pojasnjuje Miha Pavšek. Sicer pa še vedno ni natančno znano, kdaj sta nastala edina ledenika na južni strani Alp.
“To je vprašanje, na katerega še vedno nismo odgovorili. Do sedaj smo mislili, da sta ostanka male ledene dobe, 500 let trajajočega hladnejšega obdobja med 14. in 19. stoletjem, toda v zadnjih letih skušamo natančneje določiti. “
Na podlagi meritev in preučevanja nanešenih kamenin sklepajo, da bi lahko bila bistveno starejša, kot so prvotno domnevali.
“Sam Triglavski ledenik bi lahko bil celo iz ledene dobe, iz holocenskega obdobja pred nekaj več kot 10.000 leti, seveda pa moramo to še potrditi.”
Pri raziskovanju ledenika sodeluje tudi dr. Aleš Smrekar, vodja oddelka za varstvo okolja. Triglavski ledenik se ga je zelo dotaknil in zato se je odločil, da ga bo vključil v svoje raziskovalno delo. Preučuje varovanje okolja in vpliv človeka nanj.
“Kar se tiče varovanja okolja smo posegli v vse skrajne točke narave. Želimo se z avtom pripeljati na prav na vsak konec sveta, tudi na Managrtsko sedlo. … Pustimo delček narave naravi.”
Dr. Aleš Smrekar je leta 2017 na Triglavskem ledeniku pripravil delavnico za širšo javnost, katere rezultat je umetniški film Ex Topia, lezo pozneje je anketiral obiskovalce Kredarice, letos pa naredil še spletno anketo. Kaj je ugotovil?
Prisluhnite jima!
Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.
Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Neveljaven email naslov