O predprazničnem vzdušju v Rimu, Vatikanu in Italiji z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem

“V teh dneh se po Italiji odvija množično božično-novoletno “romanje”. Kar 18 milijonov Italijanov potuje. Mnogi gredo na smučanje, v umetniška mesta ali na morje oz. v trope, večina vseh potujočih pa se za božič preprosto vrne domov, v kraje svojih staršev ali dedov.  V teh dneh je zato domala nemogoče najti vozovnico za vlak ali letalo s severa proti jugu in enako težko jo bo najti v obratni smeri v dneh okoli novega leta,” opisuje naš dopisnik Janko Petrovec.

“Pri Italijanih je pred leti veljalo reklo “Natale con i tuoi – capodanno con chi vuoi”, kar pomeni, »Preživi božič s svojimi domačimi, novo leto pa s komerkoli hočeš.« Ta tradicija je še živa, toda v manjši meri. Veliko Italijanov namreč tudi božič preživi s prijatelji, v cerkev pa jih na ta praznik – podobno kot pri nas – zavije vse manj.”

“Sicer pa so Italijani precej vraževerni in vraževerje igra pomembno vlogo pri praznovanju novega leta. Prva jed, ko odbije polnoč novega leta, mora biti zato nujno leča. Ta naj bi poskrbela za veliko denarja. Ampak prava skrivnost novoletnega praznovanja se pri Italijanih skriva pod hlačami in krili. Tradicija namreč narekuje, da bo leto zares srečno samo v primeru, če ga dočakamo z rdečimi spodnjicami na sebi.”

Rim in Vatikan sta v času božičnih praznikov v središču pozornosti. Scenosled najpomembnejših dogodkov bo zato podoben kot v minulih letih. Veliko pozornosti pa je bila v preteklih dneh deležna odprava tako imenovane »papeške skrivnosti«, na katero so se doslej sklicevali mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki, ko bi morali ovaditi pedofilske duhovnike – pa tega niso storili.

“Res je pomembno, da je »papeška tajnost«, na katero so se v primerih spolnih zlorab lahko sklicevali kleriki, zdaj odpravljena. V številnih lokalnih cerkvah so z njeno uporabo namreč preprečevali ovajanje suma na spolne zlorabe duhovnikov civilnim oblastem. Nova pravila prepovedujejo predstavnikom cerkve, da bi prisilili k molku kogarkoli, ki je doživel spolno nasilje, bil ob njem priča ali pa za dejanje samo izvedel. Na papeško tajnost se ne bodo mogli več sklicevati niti škofje in predstojniki redov, ki bi želeli zaščititi pedofile. Še pomembneje je to, da bodo škofije po novem dolžne civilnim oblastem odpreti svoje arhive, če bodo, denimo, policisti med preiskavo kakšnega domnevnega pedofilskega duhovnika potrebovali interne dokumente cerkve.”