Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj in organom pregona nalaga izdelavo ocene individualne ogroženosti žrtev in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so zaradi tega ustanovili posebno Službo za podporo oškodovancem. Po slabih dveh mesecih delovanja se je to izkazalo za dobro odločitev. Nanjo se večinoma obračajo oškodovanci iz premoženjskih kaznivih dejanj in spolnih deliktov. Z vodjo službe Lidijo K. Hočevar in Anjo Slak, ki je sodelovala pri njeni ustanovitvi, se je pogovarjala Jolanda Lebar. V pogovoru sta najprej razložili, komu je ta služba sploh namenjena.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani deluje posebna služba za podporo oškodovancem

Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj in organom pregona nalaga izdelavo ocene individualne ogroženosti žrtev in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so zaradi tega ustanovili posebno Službo za podporo oškodovancem. Po slabih dveh mesecih delovanja se je to izkazalo za dobro odločitev. Nanjo se večinoma obračajo oškodovanci iz premoženjskih kaznivih dejanj in spolnih deliktov. Vodja službe Lidija K. Hočevar in Anja Slak, ki je sodelovala pri njeni ustanovitvi, razlagata, kako delujejo in komu je ta služba sploh namenjena.

Lidija K. Hočevar : »Vsakega oškodovanca obravnavamo individualno, saj so med seboj zelo različni in tudi zelo različno doživljajo kazniva dejanja. Nek oškodovanec določeno kaznivo dejanje vidi kot nekaj zelo groznega, nekdo drugi bi za nekaj zelo podobnega povedal, da se ne čuti tako zelo prizadetega ali oškodovanega.«