Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Boj proti nelegalnim migracijam je ena od osrednjih točk programa ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrstvo za domovinsko varnost je pred dnevi predstavilo statistiko, ki kaže na umirjanje razmer, in njegovi predstavniki so z zadovoljstvom izpostavljali dosežke administracije predsednika Trumpa pri tem. A to seveda ne pomeni, da Združene države Amerike ne ostajajo »obljubljena dežela« za mnoge. Čeprav je nezakonitih prekoračitev meje manj, kriminalne združbe še zmeraj obračajo ogromne vsote, samo v letošnjem letu skupaj kar štiri milijarde dolarjev, s tihotapljenjem ljudi in mamil, težavo pa je Washington preprosto potisnil na južno stran ameriške meje. Z zaostrovanjem azilne politike morajo prosilci na rešitev svojih primerov čakati v Mehiki ali drugih, tretjih »varnih« državah. O razlogih za migracije na ameriški celini se je dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar pogovarjal z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI, konservativnega »think tanka« iz Washingtona. Prevod bere Aleksander Golja.
Pogovor z doktorjem Ryanom Bergom z Ameriškega podjetniškega inštituta AEI
Predstavniki administracije predsednika Trumpa zatrjujejo, da se v Združene države Amerike še nikoli prej ni zakonito priselilo toliko ljudi, kot prav zdaj. Lani več kot 800 tisoč, leto pred tem 760 tisoč. Ne gre za to, da bi nasprotovali priseljevanju, kot takšnemu, ampak jim je trn v peti nelegalno priseljevanje. Zato so Združene države Amerike podpisale sporazume z Gvatemalo, Hondurasom in Salvadorjem o vračanju ljudi, z Mehiko pa poseben program »Ostani v Mehiki.« Poleg tega ZDA gradijo zid na južni meji, za katerega je v proračunu za leto 2020 namenjeno 1,4 milijarde dolarjev sredstev. Okrepljene so policijske enote na ameriški strani meje, na mehiški pa je bila uvedena Nacionalna garda. Kljub temu nezakoniti migracijski tokovi ostajajo stvarnost. Ljudje taborijo na meji, se skušajo prebiti čeznjo.
Dr. Ryan Berg o tveganju ljudi, ki skušajo priti v ZDA na nezakonit način:
Kar zadeva priseljevanje v ZDA, so zmeraj obstajali dejavniki, ki so ljudi potiskali in vlekli v emigracijo. Mnogi ljudje imajo v Združenih državah sorodnike in vedo, da morajo samo na nek način priti sem in jim bodo bližnji nato že kako pomagali. Torej že imajo zagotovljeno določeno infrastrukturo. Drug razlog, ki ljudi privlači, je, da so se ZDA zmeraj predstavljale kot dežela priseljencev, dežela priložnosti. Poleg tega smo v regiji, blizu teh žarišč izseljevanja. Mislim, da zato ljudje upravičeno gledajo k nam in vidijo priložnosti tukaj. Nedvomno jih je več, kot jih najdejo v svojih domovinah. Zato je logično, da kot posledica teh dejavnikov, ki ljudi potiskajo in vlečejo, prihajajo k nam.
Ali lahko tuji državljani posojajo denar slovenskim političnim strankam? Odgovarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
V sklopu Strokovnega centra Planina deluje multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki lahko vsem zainteresiranim zagotavlja raznovrstne oblike pomoči.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi dan največjega sejma zabavne elektronike v Las Vegasu je zaznamovalo močno deževje. To je preprečilo Googlu, da bi odprl svojo prvo stojnico na tej odmevni prireditvi, saj jo je zalila voda. Zoprna nevšečnost za podjetje, ki trdi, da z zbiranjem podatkov lahko predvidi potrebe svojih uporabnikov. Več o novostih v prispevku Urške Henigman.
Projekt Neverjetna leta, namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, ki ga po svetu izvajajo že v 30 državah, je zasnovan široko, strokovno, na prvo mesto postavlja pozitiven odnos med otrokom in staršem, starši pa v njem sami prihajajo do idej, rešitev in vzgojnih ukrepov.
Drevesa so posekali kljub peticiji, ki jo je podpisalo več kot 4000 občanov.
Inštitut Danes je nov dan je danes objavil novo različico Parlametra, spletne strani, kjer na inovativen in uporabniku prijazen način analizirajo delo parlamenta, zakonodajo, posamezne seje, delovanje poslancev in poslanskih skupin. Kakšne novosti prinaša nova spletna stran parlameter.si in kako bodo denimo analizirali današnje odločanje o ustavni obtožbi premiera Mira Cerarja? O tem v pogovoru z Žigo Vrtačičem z Inštituta Danes je nov dan.
Vzgojitelji, učitelji, preostali strokovnjaki v šolstvu, pa tudi ravnatelji so se odločili za stopnjevanje pritiska na pristojno ministrstvo in državni zbor s ciljem, da ukinita anonimne prijave v šolstvu. Ravnateljska združenja že dve leti opozarjajo na nemoralnost takšnih prijav in kakšno škodo, dodatno delo povzročajo zaposlenim na šolah.
Marjeta Dorbnič, prevajalka iz slovenščine v španščino in obratno, je v svoje sedeče poklicno delo vpletla šport, predvsem plavanje.
Kot je znano bodo upokojenci, zaradi uskladitev, letos imeli nekoliko višjo pokojnino – poznalo se bo že pri izplačilu februarske pokojnine. Poleg tega bo upokojenski regres višji za 10 evrov. Določeni upokojenci so upravičeni tudi do varstvenega dodatka. Lani so začele veljati določene spremembe – o njih predstavnica ministrstva za delo Špela Isop.
Predvčerajšnjim je na ameriški notranje-politični sceni dodobra zavrelo; v javnost je namreč pricurljalo nekaj odlomkov iz knjige Fire and Fury, se pravi Ogenj in bes, ameriškega novinarja Michaela Wolffa, ki bo izšla danes. V tej knjigi Wolff popisuje dogajanje v Trumpovi Beli hiši in bralcem ponudi nekaj resnično eksplozivnih izjav nekdanjega predsednikovega ključnega svetovalca, Steva Bannona, ki je zdaj obtožil Trumpove sinove izdajstva in sodelovanja z Rusijo. Kaj to pravzaprav pomeni za Ameriko, Trumpa in trumpizem v pogovoru s političnim komentatorjem Aljažem Pengovom Bitencem. foto: pixabay/geralt
Po vsem svetu za ošpicami letno zboli 36 ljudi na milijon prebivalcev, umre jih okoli 134 tisoč. Tudi pri nas smo že slišali prva opozorila, da bi ošpice lahko bile tempirana bomba. Precepljenost Slovencev upada in je že pod mejo, ki državi zagotavlja varnost pred okužbo. Lani so v Sloveniji potrdili sedem primerov ošpic. Precepljenost je najnižja v Ljubljani in Kopru, kjer je tveganje za okužbo največje. Pred dnevi se je iz Srbije vrnil fant, ki je zbolel za ošpicami, so potrdili na Infekcijski kliniki. Kje lahko preverite, koliko protiteles imate in kakšna je nevarnost okužbe pa z Evo Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Maja Stepančič.
Vreme na različnih koncih sveta v teh dneh ponovno dokazuje, da je nepredvidljivost postala nova stalnica. Najbolj eksotično je v Združenih državah Amerike. Na vzhodu države imajo arktične temperature in snežne viharje, na zahodu pa poletno vročino. Po zahodni in severni Evropi pustoši orkan Eleanora in za sabo pušča žrtve, medtem ko se pri nas naglo nihanje temperatur kar noče končati. Kaj se pravzaprav dogaja, je preverila Nina Slaček. Foto: Flickr/Tom Gill
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zgodba Igorja Zonika je lahko navdih za tiste, ki želijo z novim letom spremeniti svoje navade.
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Tehnološki velikan Apple, tako rekoč najbolj dobičkonosno podjetje na svetu z ogromnim tržnim deležem in še večjimi zalogami denarja, je po številnih tožbah v četrtek objavil opravičilo zaradi upočasnjevanja delovanja starejših modelov iphonov. Obljubili so, da tega ne bodo več počeli ter napovedali znižanje cen za nadomestne baterije in spremembo programske opreme za preverjanje delovanja baterije. V bistvu gre za dokaj neverjetno potezo tehnološkega velikana. Kaj napoved pomeni za prihodnost Appla in dugih mobilnih proizvajalcev, smo se pogovarjali z urednikom spletne strani Tehnozvezdje Matjažem Ropretom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov