Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pravilna raba okrajšav

04.01.2020

Ko smo ljudje v stisku s časom ali prostorom, znamo biti precej iznajdljivi. To velja tudi za rabo jezika. Da bi bili pri njej bolj ekonomični, smo iznašli okrajšave. Tako, če želimo napisati »in tako dalje«, napišemo le kratko »itd-pika«. Če se nam mudi pri zapisu imena, napišemo le začetnico imena in priimka. Delamo pa pri vsem skupaj tudi precej napak. Na nekaj najpogostejših opozarjamo v nadaljevanju s pomočjo doc. dr. Tine Lengar Verovnik, predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Okrajšave (ipd., tj., npr., pr. n. št., ga. ...) uporabljamo zaradi gospodarnosti izražanja

Besedo ali besedno zvezo, ki jo želimo okrajšati, običajno okrajšamo do prvih črk. Tako imenovana krajšavna pika sledi vsaki okrajšani prvini, tej sledi presledek. Tak primer je “tako imenovani”, kar zapišemo kot “t. i.”. A obstajajo tudi izjeme (npr., ipd.). Zakaj in kdaj se ne držimo osnovnega pravila, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

“Nekatere okrajšave so v rabi že zelo dolgo časa in pri teh lahko prihaja v procesu dolgotrajnejše rabe do poenostavitev.”

Včasih ne dodamo niti končne pike to velja za mednarodno uveljavljene strokovne izraze, med katere spadajo tudi glasbene oznake. Prav tako brez pike zapišemo ocene v šoli in na fakulteti. Odlično oceno bomo pravilno zapisali “odl (5)”. Sogovornica izpostavlja nekatere druge pogoste napake:

Okrajšava to je –> “tj.”

Doktor, doktorica, magister, magistrica –-> piše se z malo začetnico, torej “dr. ali mag.”

Če gre za zvezo okrajšav, na primer: dr. med., ne smemo pozabiti na presledek med posameznimi sestavinami.

To bi moralo veljati tudi za okrajšavi za gospodarske družbe d. o. o. ter s. p., ki ju pravopisno pravilno zapišemo, če to naredimo nestično. Torej med vsako okrajšano črko in piko, ki ji sledi, zapišemo presledek. A v praksi se je v povezavi s tem pojavila velika težava, ugotavljajo v Jezikovni svetovalnici:

Gospodarske družbe so v slovenske uradne registre zapisane stično. Če so same potem na uradnih obrazcih svoj naziv zapisale nestično, kot bi moralo biti po pravopisu, se je zaradi neujemanja obeh zapisov zgodilo tudi, da so se znašle na seznamu davčnih dolžnikov.

Okrajšav po pravilu ne pregibamo. Ko okrajšave izgovorimo, jih skoraj vedno razvežemo. Ko želimo po okrajšavi postaviti končno ločilo, pike običajno ne uporabljamo, saj je že sestavni del okrajšave in bi prišlo do podvajanja. Lahko pa okrajšavi dodamo klicaj ali tri pike.


Aktualna tema

4426 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Pravilna raba okrajšav

04.01.2020

Ko smo ljudje v stisku s časom ali prostorom, znamo biti precej iznajdljivi. To velja tudi za rabo jezika. Da bi bili pri njej bolj ekonomični, smo iznašli okrajšave. Tako, če želimo napisati »in tako dalje«, napišemo le kratko »itd-pika«. Če se nam mudi pri zapisu imena, napišemo le začetnico imena in priimka. Delamo pa pri vsem skupaj tudi precej napak. Na nekaj najpogostejših opozarjamo v nadaljevanju s pomočjo doc. dr. Tine Lengar Verovnik, predavateljice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Okrajšave (ipd., tj., npr., pr. n. št., ga. ...) uporabljamo zaradi gospodarnosti izražanja

Besedo ali besedno zvezo, ki jo želimo okrajšati, običajno okrajšamo do prvih črk. Tako imenovana krajšavna pika sledi vsaki okrajšani prvini, tej sledi presledek. Tak primer je “tako imenovani”, kar zapišemo kot “t. i.”. A obstajajo tudi izjeme (npr., ipd.). Zakaj in kdaj se ne držimo osnovnega pravila, pojasnjuje doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:

“Nekatere okrajšave so v rabi že zelo dolgo časa in pri teh lahko prihaja v procesu dolgotrajnejše rabe do poenostavitev.”

Včasih ne dodamo niti končne pike to velja za mednarodno uveljavljene strokovne izraze, med katere spadajo tudi glasbene oznake. Prav tako brez pike zapišemo ocene v šoli in na fakulteti. Odlično oceno bomo pravilno zapisali “odl (5)”. Sogovornica izpostavlja nekatere druge pogoste napake:

Okrajšava to je –> “tj.”

Doktor, doktorica, magister, magistrica –-> piše se z malo začetnico, torej “dr. ali mag.”

Če gre za zvezo okrajšav, na primer: dr. med., ne smemo pozabiti na presledek med posameznimi sestavinami.

To bi moralo veljati tudi za okrajšavi za gospodarske družbe d. o. o. ter s. p., ki ju pravopisno pravilno zapišemo, če to naredimo nestično. Torej med vsako okrajšano črko in piko, ki ji sledi, zapišemo presledek. A v praksi se je v povezavi s tem pojavila velika težava, ugotavljajo v Jezikovni svetovalnici:

Gospodarske družbe so v slovenske uradne registre zapisane stično. Če so same potem na uradnih obrazcih svoj naziv zapisale nestično, kot bi moralo biti po pravopisu, se je zaradi neujemanja obeh zapisov zgodilo tudi, da so se znašle na seznamu davčnih dolžnikov.

Okrajšav po pravilu ne pregibamo. Ko okrajšave izgovorimo, jih skoraj vedno razvežemo. Ko želimo po okrajšavi postaviti končno ločilo, pike običajno ne uporabljamo, saj je že sestavni del okrajšave in bi prišlo do podvajanja. Lahko pa okrajšavi dodamo klicaj ali tri pike.


20.12.2023

Muzikal Hotel Bohemia želi ozaveščati in navdihovati

Hotel Bohemia je prvi izvirni mednarodni muzikal, ki bo 21. decembra premierno uprizorjen v Ljubljani. Obravnava številna pomembna družbena vprašanja: nasilje, spolne zlorabe in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci v novi državi, kot so diskriminacija, kulturne razlike in jezikovne ovire. Igralsko ekipo sestavljajo posamezniki iz različnih držav, med drugim iz Slovenije, Kolumbije, Italije, Anglije, Madžarske, Argentine, Portugalske in Rusije, kar muzikalu dodaja edinstven medkulturni vidik.


19.12.2023

V Gazi razmere iz ure v uro slabše

Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?


18.12.2023

Nova digitalna jezikovna orodja za slovenščino

Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.


18.12.2023

Nastaja slovenski ChatGPT

ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.


18.12.2023

Segrevanje planeta ogroža slovenske gozdove

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.


18.12.2023

Kako nastanejo umetna drsališča?

Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.


15.12.2023

Živa Pahor: 'Trst moramo živeti, ker je tudi naše mesto!'

Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala.


14.12.2023

S pomočjo SRČKA, simbola za varovalno živilo v aplikaciji VešKajJeš, bo na naših krožnikih še bolj zdrava hrana

Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.


13.12.2023

Pogozdovanje goriškega Krasa bodo odslej opravljali tudi brezpilotni letalniki

Pogozdovanje goriškega Krasa bodo po uničujočem lanskem požaru odslej poleg prostovoljcev opravljali tudi brezpilotni letalniki - droni. Ti bodo spuščali semenske kroglice predvsem na težko dostopnih pobočjih in s tem pripomogli k ponovnemu oživljanju gozda na požganem kraškem območju. To bo prva tovrstna setev gozdnega drevja v Sloveniji. Kako bo izgledalo pa so v deževnem dopoldnevu predstavili v Selah na Krasu. Tam je bil tudi Valter Pregelj.


12.12.2023

V javni razpravi je zakon o medijih, ki ureja tudi problem financiranja medijev

Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog novega zakona o medijih. Eden ključnih ciljev novega zakona je povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z ukrepi pa naj bi spodbujali tudi medijsko raznolikost.


11.12.2023

Dan gora z Messnerjem: S starostjo se moja želja po trpljenju manjša

Današnji mednarodni dan gora praznujemo skupaj s človekom, ki je prvi osvojil vse osemtisočake in je prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. Na manjšo turnejo po Sloveniji se je odpravil Reinhold Messner – legenda alpinizma. Skupaj z ženo Dianne je namreč napisal knjigo z naslovom Podobe smisla. Knjiga govori o odrekanju kot navdihu za uspešno življenje. V Sloveniji ju je sprejel Viki Grošelj, prav tako zaprisežen alpinist in avtor številnih knjig. Kdaj se je čemu bolje odreči in kako se kot alpinist sooča s starostjo, pa v prispevku Lane Furlan. FOTO: Pixabay


11.12.2023

Iz Dubaja: Konferenca ZN o podnebnih spremembah deležna številnih kritik

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 ali COP28 je 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka od 30. novembra do jutri, 12. decembra 2023 v Expo Cityju v Dubaju. Konferenca poteka vsako leto od prvega podnebnega sporazuma ZN leta 1992. Konference COP so namenjene vladam, da se dogovorijo o politikah za omejevanje dviga globalne temperature in prilagajanje vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami. Letošnja konferenca je bila deležna številnih kritik glede izbire Združenih arabskih emiratov za državo gostiteljico, glede na to, da gre za največjega proizvajalca fosilnih goriv na svetu. V Dubaju je tudi Špela Novak.


10.12.2023

Spomini na rudarsko dediščino na Senovem

S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.


08.12.2023

Pol leta pred evropskimi volitvami

Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.


07.12.2023

Slovenski impresionisti: Izrazi dehtenja in vonja naše narave

Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.


07.12.2023

Krčenje gozdov vodi v ekološki kolaps

Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.


06.12.2023

Serviser Siniša - "Itak, da se da" popraviti pokvarjen hišni aparat.

Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.


05.12.2023

Pisa 2022: znanje slovenskih 15-letnikov slabše kot leta 2018

Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?


05.12.2023

Misijonar Pedro Opeka na obisku v Sloveniji

V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.


04.12.2023

"Jaco Pastorius je bil eden prvih virtuoznih bas kitaristov"

Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.


Stran 15 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov