Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.
Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.
V zadnjem desetletju smo ob vzponu ekonomije pozornosti priča vzpostavitvi kulture tako imenovane »prilepljenosti na družbena omrežja«. Tradicionalno spremljanje medijev v obliki branja, gledanja in poslušanja nadomeščajo pregledovanje, klikanje in skeniranje priljubljenih spletnih strani in družbenih omrežij. Še posebej dobro se v novi medijski sferi znajdejo otroci in mladi. Prvi rezultati projekta Fakultete za družbene vede Medijski repertoarji mladih so pokazali, da se čas, preživet na digitalnih napravah s starostjo otroka načeloma povečuje, zanimanje mladih za tradicionalne medije pa upada – informacije namreč raje iščejo na svojih priljubljenih družbenih omrežjih.
Mladi v Sloveniji imajo v povprečju prvi spolni odnos pri 17 letih in pol, v veliki večini uporabijo kondom. Za ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi, je eden pomembnejših vidikov varne in osrečujoče penetrativne spolnosti prava kontracepcija. Nosečnost je danes izbira in ne več usoda ženske, o kontracepciji svetujejo in jo predpisujejo osebni ginekologi in ginekologinje, mladi pa lahko informacije dobijo tudi pri lekarniških farmacevtih. Nacionalna mreža osebnih ginekologinj in ginekologov je zaradi upokojitev in neprivlačnosti ginekološkega poklica na primarni ravni za specializantke in specializante vse bolj luknjasta. Brez osebne ginekologinje ali ginekologa je 200 tisoč žensk. Če k temu prištejemo pomanjkljivo spolno vzgojo, ki so je v osnovih šolah deležni otroci, in poplavo dezinformacij na spletu, obeti za prihodnost v smislu opolnomočenih in informiranih mladih, ki v svet spolnosti vstopajo sproščeno in odgovorno, niso najboljši.
Pogovorno trženje, ki bazira na uporabi orodij za klepet, je s pojavom Chat GPTja in hitrim razmahom aplikativne uporabe umetne inteligence, postal vroči trend tudi v e-trgovini. Potrošnikom omogoča, da komunicirajo s podjetjem prek platform za sporočanje, z uporabo pogovornih robotov tako imenovanih virtualni pomočnikov. Ta oblika poslovanje postaja vse bolj priljubljena, sploh ker pogovorna umetna inteligenca danes že omogoča, da virtualni asistent pomaga kdaj celo bolj učinkovito kot človeški agent oziroma prodajalec.
Kolegica Nina Brus se je pred nekaj dnevi vrnila iz kanadske Nove Fundlandije in Labradorja, kjer je bilo 68. svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. Od tam je prinesla tri zlate medalje v ženski konkurenci do 45 let. Zanimive so bile tudi dejavnosti, ki so potekale ob smučanju. Tako so veliko izvedeli o slabem ravnanju s kanadskimi staroselci in tudi o vojnem novinarstvu in o novinarstvu v kriznih razmerah. Z Nino Brus se je pogovarjala Cirila Štuber.
Slovenci v Kanalski dolini, film o življenju v najbolj severni dolini Furlanije - Julijske krajine
V začetku meseca, ob Mednarodnem dnevu skrbi za sluh, 3. marca, je bil ustanovljen Zavod Tinitus. Kaj je tinitus, zakaj je prav med glasbeniki porast težav s sluhom in kakšen je namen zavoda? Gost je direktor zavoda Tinitus, Boštjan Simon.
Opazovanje in beleženje vremena ima na slovenskih tleh že dolgo tradicijo, leta 1851 sta bili tako pri nas že dve vremenski opazovalnici, v Ljubljani in Postojni, ob koncu 19. stoletja pa jih je bilo že več kot 100. Skupaj z njimi se je razvijalo tudi napovedovanje vremena in delovni procesi prognostikov, pa tudi klimatologov. V prihodnje nam bo pri napovedovanju vremena v veliko pomoč strojno učenje, s katerim bo lažje predvideti ekstremne vremenske dogodke in izboljšati načrtovanje hrane.
Svetovni dan voda je letos posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da se to ne bi dogajalo, so se pri Društvu ekologi brez meja odločili za kartiranje slovenskih javno dostopnih pitnikov in za informiranje ljudi o lokaciji teh pitnikov. Več v pogovoru Cirile Štuber s Katjo Sreš iz Društva ekologi brez meja.
Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.
Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pretekli teden napovedal šolsko reformo, ki vsebuje prenovo učnih načrtov, digitalizacijo, omenil pa je tudi morebitne spremembe ocenjevanja in preverjanja znanja. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja so nanj v začetku meseca naslovili odprto pismo, saj jih skrbi, da je šolska reforma zastavljena preveč površno. Pismo je podpisalo več kot 40 posameznikov in organizacij.
Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.
Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.
Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.
Neveljaven email naslov