Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Neveljaven email naslov