Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejala vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečala sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotka bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek.
Predlog novega zakona predvideva zvišanje sredstev za znanost: vsako leto 0,1 % BDP-ja več, dokler ne pridemo do 1 odstotka
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejal vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečal sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotek bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek. Znanstveniki in raziskovalci pozdravljajo povečanje proračunskih sredstev za znanost in raziskave. Trenutno Slovenija temu področju namenja manj kot 0,6 odstotka BDP-ja, še nedolgo nazaj smo bili na 0,4 odstotka.
“Zadovoljni bomo, ko bomo prišli do 1 odstotka,” je povedal dr. Igor Papič, rektor ljubljanske univerze, hkrati pa tako on, kot ostali znanstveniki in raziskovalci poudarjajo, da je tudi en odstotek premalo, če želimo na tem področju ponovno konkurirati razvitemu svetu. Zakon sicer na novo določa tudi organiziranje in financiranje raziskovalne sfere, ki naj bi bilo bolj stabilno kot do zdaj, prav tako spreminja sestavo, poimenovanja in trajanje mandatov članov različnih svetov in odborov, ki bdijo nad tem področjem in razdeljevanjem sredstev.
Največ dilem je okoli tega, kako v zakon vključiti ureditev financiranja za leta, ko bo Slovenija beležila manjši BDP kot letos. Znanstveniki se namreč bojijo, da bi z novo gospodarsko krizo ponovno prišlo do drastičnega krčenja sredstev za znanost. Največ pomislekov pa je prineslo omejevanje kandidiranja raziskovalcev, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, za vodjo projektov, kar bi bilo lahko diskriminatorno in ustavno sporno. Namen ministrstva je sicer jasen: pomladitev kadra. Zadnja verzija predloga skrbi tudi predstavnike javnih raziskovalnih zavodov – predvsem Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan -, saj se bojijo, da prinaša prenos njihovega premoženja na državo, kar bi okrnilo avtonomijo njihovega delovanja.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejala vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečala sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotka bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek.
Predlog novega zakona predvideva zvišanje sredstev za znanost: vsako leto 0,1 % BDP-ja več, dokler ne pridemo do 1 odstotka
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejal vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečal sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotek bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek. Znanstveniki in raziskovalci pozdravljajo povečanje proračunskih sredstev za znanost in raziskave. Trenutno Slovenija temu področju namenja manj kot 0,6 odstotka BDP-ja, še nedolgo nazaj smo bili na 0,4 odstotka.
“Zadovoljni bomo, ko bomo prišli do 1 odstotka,” je povedal dr. Igor Papič, rektor ljubljanske univerze, hkrati pa tako on, kot ostali znanstveniki in raziskovalci poudarjajo, da je tudi en odstotek premalo, če želimo na tem področju ponovno konkurirati razvitemu svetu. Zakon sicer na novo določa tudi organiziranje in financiranje raziskovalne sfere, ki naj bi bilo bolj stabilno kot do zdaj, prav tako spreminja sestavo, poimenovanja in trajanje mandatov članov različnih svetov in odborov, ki bdijo nad tem področjem in razdeljevanjem sredstev.
Največ dilem je okoli tega, kako v zakon vključiti ureditev financiranja za leta, ko bo Slovenija beležila manjši BDP kot letos. Znanstveniki se namreč bojijo, da bi z novo gospodarsko krizo ponovno prišlo do drastičnega krčenja sredstev za znanost. Največ pomislekov pa je prineslo omejevanje kandidiranja raziskovalcev, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, za vodjo projektov, kar bi bilo lahko diskriminatorno in ustavno sporno. Namen ministrstva je sicer jasen: pomladitev kadra. Zadnja verzija predloga skrbi tudi predstavnike javnih raziskovalnih zavodov – predvsem Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan -, saj se bojijo, da prinaša prenos njihovega premoženja na državo, kar bi okrnilo avtonomijo njihovega delovanja.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov