Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejala vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečala sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotka bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek.
Predlog novega zakona predvideva zvišanje sredstev za znanost: vsako leto 0,1 % BDP-ja več, dokler ne pridemo do 1 odstotka
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejal vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečal sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotek bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek. Znanstveniki in raziskovalci pozdravljajo povečanje proračunskih sredstev za znanost in raziskave. Trenutno Slovenija temu področju namenja manj kot 0,6 odstotka BDP-ja, še nedolgo nazaj smo bili na 0,4 odstotka.
“Zadovoljni bomo, ko bomo prišli do 1 odstotka,” je povedal dr. Igor Papič, rektor ljubljanske univerze, hkrati pa tako on, kot ostali znanstveniki in raziskovalci poudarjajo, da je tudi en odstotek premalo, če želimo na tem področju ponovno konkurirati razvitemu svetu. Zakon sicer na novo določa tudi organiziranje in financiranje raziskovalne sfere, ki naj bi bilo bolj stabilno kot do zdaj, prav tako spreminja sestavo, poimenovanja in trajanje mandatov članov različnih svetov in odborov, ki bdijo nad tem področjem in razdeljevanjem sredstev.
Največ dilem je okoli tega, kako v zakon vključiti ureditev financiranja za leta, ko bo Slovenija beležila manjši BDP kot letos. Znanstveniki se namreč bojijo, da bi z novo gospodarsko krizo ponovno prišlo do drastičnega krčenja sredstev za znanost. Največ pomislekov pa je prineslo omejevanje kandidiranja raziskovalcev, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, za vodjo projektov, kar bi bilo lahko diskriminatorno in ustavno sporno. Namen ministrstva je sicer jasen: pomladitev kadra. Zadnja verzija predloga skrbi tudi predstavnike javnih raziskovalnih zavodov – predvsem Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan -, saj se bojijo, da prinaša prenos njihovega premoženja na državo, kar bi okrnilo avtonomijo njihovega delovanja.
4427 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejala vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečala sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotka bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek.
Predlog novega zakona predvideva zvišanje sredstev za znanost: vsako leto 0,1 % BDP-ja več, dokler ne pridemo do 1 odstotka
Znanstveniki in raziskovalci nimajo večjih pripomb na predlog novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čeprav ostaja še nekaj odprtih vprašanj. Potrditev predloga daje ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport osnovo za pripravo dokončne verzije zakona, ki bo na novo urejal vlogo in financiranje raziskovalne dejavnosti v državi, predvsem pa povečal sredstva, ki jih naša država namenja znanosti: za 0,1-odstotek bruto domačega proizvoda vsako leto, dokler ne pridemo na en odstotek. Znanstveniki in raziskovalci pozdravljajo povečanje proračunskih sredstev za znanost in raziskave. Trenutno Slovenija temu področju namenja manj kot 0,6 odstotka BDP-ja, še nedolgo nazaj smo bili na 0,4 odstotka.
“Zadovoljni bomo, ko bomo prišli do 1 odstotka,” je povedal dr. Igor Papič, rektor ljubljanske univerze, hkrati pa tako on, kot ostali znanstveniki in raziskovalci poudarjajo, da je tudi en odstotek premalo, če želimo na tem področju ponovno konkurirati razvitemu svetu. Zakon sicer na novo določa tudi organiziranje in financiranje raziskovalne sfere, ki naj bi bilo bolj stabilno kot do zdaj, prav tako spreminja sestavo, poimenovanja in trajanje mandatov članov različnih svetov in odborov, ki bdijo nad tem področjem in razdeljevanjem sredstev.
Največ dilem je okoli tega, kako v zakon vključiti ureditev financiranja za leta, ko bo Slovenija beležila manjši BDP kot letos. Znanstveniki se namreč bojijo, da bi z novo gospodarsko krizo ponovno prišlo do drastičnega krčenja sredstev za znanost. Največ pomislekov pa je prineslo omejevanje kandidiranja raziskovalcev, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, za vodjo projektov, kar bi bilo lahko diskriminatorno in ustavno sporno. Namen ministrstva je sicer jasen: pomladitev kadra. Zadnja verzija predloga skrbi tudi predstavnike javnih raziskovalnih zavodov – predvsem Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan -, saj se bojijo, da prinaša prenos njihovega premoženja na državo, kar bi okrnilo avtonomijo njihovega delovanja.
Presunljive fotografije so stalnica prvih strani tiskanih in elektronskih medijev. S fotografijami z vojnih območjih po eni strani dokumentiramo dogajanje, ki bi ga brez tega bilo mogoče zanikati, po drugi strani pa so nazorne fotografije lahko tudi vdor v zasebnost posameznikov, ki smo jih ujeli v najobčutljivejšem položaju v njihovih življenjih. Fotografa omejuje in kultivira etični kodeks, zadnji filter pa so seveda uredniki medijskih hiš, ki odločajo, katera fotografija bo objavljena in katera ne. O vojni fotografiji se je Rok Valenčič pogovarjal s fotografinjo Manco Juvan.
Slovenski športnice in športniki v različnih panogah dosegajo vrhunske rezultate. Na nedavnih olimpijskih igrah v Pekingu je Slovenija z osvojenimi sedmimi kolajnami glede na število prebivalcev zasedla drugo mesto med vsemi državami udeleženkami. O receptu za odličnost slovenskega športa in napakah staršev pri uvajanju otrok v šport smo se pogovarjali s športno psihologinjo Andrejo Holsedl.
Na javni tribuni o razmerah na RTV Slovenija so govorci v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani opozorili na pritiske na zaposlene in predstavili peticijo za javno radiotelevizijo.
V Bosni in Hergcegovini na grozote vojne, predvsem na to, kako jo doživljajo otroci, opominja muzej vojnega otroštva. V Sarajevu so ga odprli pred petimi leti, že leto kasneje ga je Svet Evrope razglasil za muzej leta. V njem je danes 5000 eksponatov iz 15 območij vojn in konfliktov, največ iz Bosne in Hercegovine. Svoje izpostave (oddelke) imajo tudi v New Yorku, Haagu in Kijevu. Osebju iz ukrajinskega glavnega mesta so pomagali pobegniti, ko so se začeli ruski napadi, z njimi pa žal tudi nova pričevanja in spomini na odraščanje v vojni.
V ospredju delovanja gibanja Mladi za podnebno pravičnost je socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod, ki bo v svoje bistvo postavljal dejanske potrebe ljudi in narave, ne pa interesov kapitala. Njihove zahteve po spremembah izhajajo iz večletnega omejevanja možnosti demokratičnega odločanja državljank in državljanov, saj se po njihovem vse pomembne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, v kabinetih odločevalcev. Sami so ubrali drugačen pristop, šli so do ljudi in njihove predloge vključili v nabor zahtev, na koncu so jih zapisali 29.
Iz Ukrajine je doslej pobegnilo skoraj 3,5 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi in pri tem pohvalili ukrajinske sosede za pomoč. Največ beguncev, več kot dva milijona, je prečkalo mejo s Poljsko. Iz Poljske in Romunije pa že poročajo o kriminalnih dejanjih, o izkoriščanju stisk žensk in o zlorabah pod pretvezo nudenja pomoči. O trgovini z ljudmi v luči vojne v pogovoru s Katjušo Popović iz Društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi.
27. dan vojne v Ukrajini, 3,5 milijona beguncev, skupaj 10 milijonov razseljenih ljudi. Aktualno dogajanje komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.
V četrtek se začenja volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami. Ali lahko primerjamo javnomnenjske raziskave o podpori političnim strankam različnih agencij? Kaj so prednosti in kaj slabosti teh raziskav, krojijo ali merijo javno mnenje?
Skupina raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in obeh kliničnih centrov se je priključila evropskemu projektu Genomic Data Infrastructure. V okviru projekta bodo strokovnjaki pridobili Slovenski genom, ki bo izredno olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, tudi na področju redkih bolezni, saj bo v skupno evropsko bazo združil podatke o genetski variabilnosti reprezentativnega vzorca zdravih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zdrave Slovence vabijo k darovanju nekaj kapljic krvi. Prijave zbirajo na spletni strani redkih bolezni.
Aleks Petrov je leta 2018 prišel v Slovenijo iz Kijeva skupaj s soprogo in hčerkama, starima 6 in 10 let. V Ukrajinski prestolnici so prodali hišo, ki so jo zgradili, in se odločili, da nadaljujejo življenje v Evropski uniji. V Slovenijo so prišli zaradi narave in kolesarjenja, pravi danes. Glede na vse, kar se v Ukrajini dogaja zdaj, je bila odločitev prava. Zadnji tedni pa so bili tudi za Aleksa Petrova zelo stresni. Iz Ukrajine je namreč reševal ženine in svoje starše. Kako je potekal njihov beg iz napadene države, je pripovedoval Mateji Železnikar
V zobozdravstvu ugotavljajo, da je slabša ustna higiena ena od posledic epidemije. To velja zlasti za otroke in starejše. Kljub temu, da so bile zobozdravstvene ambulante razen v prvem valu epidemije odprte, so bile ustavljene preventivne dejavnosti. Pri tem je pomembna tudi lastna skrb za zdravje in redni zobozdravstveni pregledi, ki pa so za mnoge nedosegljivi.
Gostilna oz. Lokanda Devetak na Vrhu sv. Mihaela nad Sovodnjami, 10 minut vožnje iz Gorice, deluje že več kot 150 let. Dobra tri desetletja jo vodi zamejski Slovenec Avguštin Devetak z ženo in s štirimi hčerami, njihova filozofija je ohranjanje tradicije in kraškega kulinaričnega izročila, ki jima dodajajo nove sestavine. Sami pridelajo velik del tistega, kar ponujajo na jedilniku, saj je hči Sara z možem vzpostavila ekološko kmetijo, ki je namenjena tudi izobraževanju. Velik pomen družina Devetak namenja tudi ohranjanju slovenskega jezika in slovenskih jedi.
Evropska prestolnica kulture je prestižni naziv, ki ga vsako leto, po kompleksnem mednarodnem procesu izbire, podelijo dvema evropskima mestoma. Nosilka naziva za celotno leto oblikuje in izvede izvirni program umetniških in kulturnih dogodkov, s katerim poudarja bogastvo evropske kulturne različnosti, njeno skupno zgodovino in dediščino ter utrjuje medsebojno razumevanje skozi univerzalni jezik ustvarjalnosti. Leta 2025 bosta ta naziv združeno nosili Nova Gorica in Gorica. Kako potekajo priprave na ta projekt, kakšen je pomen skupne kandidature in kaj naziv prinaša prebivalcem obeh Goric, nam je pojasnil Robert Frandolič, član goriškega odbora EPK.
Življenje slovenske narodne skupnosti na Goriškem in glasbeno dejavnost rojakov, ki se srečujejo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, nam predstavljata predsednica Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Franca Padovan, županja občine Števerjan in pokrajinska predsednica SSO, ter pesnik David Bandelj, zborovodja večkrat nagrajenega mladinskega mešanega zbora Emil Komel.
Kulturni center Lojze Bratuž v italijanski Gorici je središče ljubiteljske kulture, vzgojno in športno središče, ki združuje Slovence z obeh strani meje. Predstavila nam ga je predsednica Franka Žgavec.
Že 10 let se v središču prestolnice, na Pogačarjevem trgu, nekaj let pa še v izbranih slovenskih mestih, vsak petek spomladi in poleti odvija Odprta kuhna, kjer pridejo na svoj račun ljubitelji ulične hrane. Utrip s prvega dne 10. sezone je v mikrofon ujela Tina Lamovšek.
Znani novinar opozarja, da so javni mediji zaradi pritiskov populističnih in skrajno desničarskih gibanj na razpotju in da se morajo vnovič boriti za neodvisnost. Opozarja tudi, da brez neodvisnih medijev ni demokracije.
Po tem, ko je pred dobrimi tremi leti največje slovensko živilsko podjetje Perutnina Ptuj dobilo ukrajinskega lastnika, tam zdaj vsak dan od začetka vojne zbirajo potrebščine za pomoč Ukrajini. Pri tem so se še posebej izkazali prav v Perutnini zaposleni Ukrajinci.
V Stari Elektrarni v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca Skupaj do stanovanj, na kateri so govorke in govorci pozornost namenili različnim oblikam reševanja stanovanjskega vprašanja. Konferenca je zaostreno stanovanjsko krizo umestila v čas in prostor in ponudila vpogled v nešpekulativne skupnostne stanovanjske rešitve, ki dobro delujejo v tujini in bi lahko pomembno prispevale k reševanju stanovanjskega vprašanja tudi pri nas. Po predstavitvi dveh dobrih praks iz tujine – Stanovanjske zadruge Kohlenrutsche iz Dunaja in Skupnostnega zemljiškega sklada iz Bruslja, so o stanju pri nas razpravljali predstavniki nekaterih pobud za stanovanjske zadruge iz lokalnega okolja in javnih akterjev. Konferenca se je udeležila Urška Henigman.
Mladi sicer marsikatero prekarno delo lahko združijo s študijem in ga opravijo v času, ko nimajo študijskih obveznosti, a prekarno delo jim ne omogoča finačne zanesljivosti, pogosto potrebujejo tudi več ur za opravljeno delo, kot dobijo plačano. Pogosto opravljajo povsem enako delo kot redno zaposleni.
Neveljaven email naslov