Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z našo notranjsko dopisnico Sabrino Mulec, o slovenskem pesniku, ki je ustvarjal že pred Vodnikom, in o zgodovinskih najdbah, ki jih skriva najmanjša krajevna skupnost v občini Postojna - Orehek.
V četrtkovem jutranjem potepu z dopisniki smo se ustavili na Primorsko- Notranjski meji, v najmanjši krajevni skupnosti občine Postojna
Dopisnica Sabrina Mulec nas je odpeljala v Orehek, kraj, katerega zgodovinsko in kulturno podobo si želijo oživiti. Med drugim spomniti tudi na pesnika Pavla Knobla.
Prav Knobl – zamolčani slovenski pesnik, je osrednji lik projekta, s katerim bi radi Orehek približali čim širšemu krogu ljudi. V sklopu projekta so oziroma še bodo med drugim nastali zloženka, informativna tabla, spominska plošča, prvi vaški rokodelski spominek in dokumentarni film o Knoblu/…/ So pa Knobla zamolčali predvsem zato, ker je pesnil – tako so zapisali v Ljubljanskem zvonu leta 1892, o tem, »o čemer so ljudje govorili v krčmah in veselih družbah« . Ampak je pa pisal tudi o podzemeljskih jabukah. In prav jed iz njih je v sklopu projekta na svoj jedilnik uvrstila tudi turistična kmetija v bližnjih Grobiščah.
Kaj so ta podzemeljska jabuka lahko slišite v pogovoru, v katerem smo se ustavili tudi na gradu v Orehku, ki pa je po besedah dopisnice v bolj klavrnem stanju. Prvič so ga omenjali v 13. stoletju, sedanjo podobo pa je dobil tri stoletja pozneje. Več o tem je za Prvi povedala Predsednica krajevne skupnosti Orehek, Tina Klanjšek.
Orehek leži tudi na robu t.i. Loze – kraškega predela, kjer je veliko jam. Več jih je tudi arheološko zanimivih, saj so v njih našli ostanke bivanja človeka iz več zgodovinskih obdobij. Med najbolj zanimivimi pa je gotovo jama v Lozi, približno 700 metrov zahodno od vasi, o kateri je spregovorila Muzejska svetnica iz Notranjskega muzeja Postojna Alma Bavdek in nam je pojasnila, da so leta 1956 mladeniči iz okoliških vasi našli ozko odprtino, jo razširili in odprli vhod v kraško jamo.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z našo notranjsko dopisnico Sabrino Mulec, o slovenskem pesniku, ki je ustvarjal že pred Vodnikom, in o zgodovinskih najdbah, ki jih skriva najmanjša krajevna skupnost v občini Postojna - Orehek.
V četrtkovem jutranjem potepu z dopisniki smo se ustavili na Primorsko- Notranjski meji, v najmanjši krajevni skupnosti občine Postojna
Dopisnica Sabrina Mulec nas je odpeljala v Orehek, kraj, katerega zgodovinsko in kulturno podobo si želijo oživiti. Med drugim spomniti tudi na pesnika Pavla Knobla.
Prav Knobl – zamolčani slovenski pesnik, je osrednji lik projekta, s katerim bi radi Orehek približali čim širšemu krogu ljudi. V sklopu projekta so oziroma še bodo med drugim nastali zloženka, informativna tabla, spominska plošča, prvi vaški rokodelski spominek in dokumentarni film o Knoblu/…/ So pa Knobla zamolčali predvsem zato, ker je pesnil – tako so zapisali v Ljubljanskem zvonu leta 1892, o tem, »o čemer so ljudje govorili v krčmah in veselih družbah« . Ampak je pa pisal tudi o podzemeljskih jabukah. In prav jed iz njih je v sklopu projekta na svoj jedilnik uvrstila tudi turistična kmetija v bližnjih Grobiščah.
Kaj so ta podzemeljska jabuka lahko slišite v pogovoru, v katerem smo se ustavili tudi na gradu v Orehku, ki pa je po besedah dopisnice v bolj klavrnem stanju. Prvič so ga omenjali v 13. stoletju, sedanjo podobo pa je dobil tri stoletja pozneje. Več o tem je za Prvi povedala Predsednica krajevne skupnosti Orehek, Tina Klanjšek.
Orehek leži tudi na robu t.i. Loze – kraškega predela, kjer je veliko jam. Več jih je tudi arheološko zanimivih, saj so v njih našli ostanke bivanja človeka iz več zgodovinskih obdobij. Med najbolj zanimivimi pa je gotovo jama v Lozi, približno 700 metrov zahodno od vasi, o kateri je spregovorila Muzejska svetnica iz Notranjskega muzeja Postojna Alma Bavdek in nam je pojasnila, da so leta 1956 mladeniči iz okoliških vasi našli ozko odprtino, jo razširili in odprli vhod v kraško jamo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov