Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.
Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Na nas se dnevno obračajo ljudje, ki ustrezne podpore, informacij ali konkretne pomoči ne dobijo tam, kjer bi jo morali. Tudi če pomoč dobijo, pa ta ni zadostna ali dovolj učinkovita. Institucije v posamezniku namreč ne vidijo človeka, ugotavlja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje:
“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”
Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:
“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”
Pod pragom revščine poleg družin pogosto živijo tudi starejši, ki živijo sami, in invalidi, saj imajo nekateri le 160 evrov invalidske pokojnine. Človek, ki je v stiski, po besedah Anite Ogulin pogosto dobesedno zamrzne.
Na ministrstvu za delo pa so prepričani, da socialni transferji pomembno vplivajo na zmanjševanje revščine in krepijo socialno-ekonomski položaj posameznikov in družin. Kot ob tem navajajo, podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Vendar pa družine ne potrebujejo le paketov hrane, ampak celostno pomoč.
“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so zasnovali projekt celostne pomoči družinam v stiski Veriga dobrih ljudi, ki družinam nudi psihosocialno pomoč, pravno pomoč, finančno opismenjevanje ter delavnice za starše. Gre za sistem, s katerim bi lahko družinam v stiski pomagali tudi centri za socialno delo, ki pa se trenutno utapljajo v birokraciji. Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so odgovornim predstavnikom vlade predlagali konkretne sistemske rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali revščino in njene posledice, vendar odziva nanje niso prejeli.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.
Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Na nas se dnevno obračajo ljudje, ki ustrezne podpore, informacij ali konkretne pomoči ne dobijo tam, kjer bi jo morali. Tudi če pomoč dobijo, pa ta ni zadostna ali dovolj učinkovita. Institucije v posamezniku namreč ne vidijo človeka, ugotavlja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje:
“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”
Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:
“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”
Pod pragom revščine poleg družin pogosto živijo tudi starejši, ki živijo sami, in invalidi, saj imajo nekateri le 160 evrov invalidske pokojnine. Človek, ki je v stiski, po besedah Anite Ogulin pogosto dobesedno zamrzne.
Na ministrstvu za delo pa so prepričani, da socialni transferji pomembno vplivajo na zmanjševanje revščine in krepijo socialno-ekonomski položaj posameznikov in družin. Kot ob tem navajajo, podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Vendar pa družine ne potrebujejo le paketov hrane, ampak celostno pomoč.
“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so zasnovali projekt celostne pomoči družinam v stiski Veriga dobrih ljudi, ki družinam nudi psihosocialno pomoč, pravno pomoč, finančno opismenjevanje ter delavnice za starše. Gre za sistem, s katerim bi lahko družinam v stiski pomagali tudi centri za socialno delo, ki pa se trenutno utapljajo v birokraciji. Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so odgovornim predstavnikom vlade predlagali konkretne sistemske rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali revščino in njene posledice, vendar odziva nanje niso prejeli.
V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Načrti Merklove, rast najemnin v mestu in nočna mora v podobi nedokončanega berlinskega letališča.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kar nekaj požarov je izbruhnilo v zadnjih 24 urah po Sloveniji: v Trnovljah pri Celju, na deponiji odpadnega materiala v občini Ruše in v tovarni v Podskrajniku pri Cerknici. Tja se je danes odpravil tudi premier Marjan Šarec in si ogledal pogorišče obrata Fragmata, kjer je sinoči zagorelo – vsaj take so prve ocene – na mlinu za repromaterial, požar pa je izbruhnil na glavnem stroju, ki proizvaja plošče stirodur. Kakšne so potencialne nevarnosti razlaga prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Projekt ZaVse/4ALL - za družbo brez diskriminacije - je namenjen zmanjševanju težav na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Med te skupine sodijo Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. S projektom želijo izboljšati ozaveščenost nevladnih organizacij o pomenu enakopravnosti, saj so prav nevladne organizacije pogosto prve v stiku z diskriminiranimi. Poleg razumevanja, kdaj gre za diskriminacijo, želijo okrepiti zavest o možnostih za njeno preprečevanje in varovanje najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji. Vodja in koordinator projekta je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, v njem pa sodelujejo še Slovenska filantropija in Zavod Vozim. 32 letni Nino Bategelj iz Ljubljane kljub invalidnosti živi polno življenje. Ukvarja se s športom, zadnje leto in pol tudi s paraplesom. V projektu Za vse - družba brez diskriminacije sodeluje preko zavoda Vozim. Svoje življenje je opisal Enisi Brizani, v studiu Prvega pa smo gostili Karla Destovnika, predsednika Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki je tudi vodja in koordinator projekta ZaVse/4ALL.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča si prizadevajo za zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje in razvoj rehabilitacije, saj le tako lahko ponudijo pacientom učinkovito oskrbo in jim tako pomagajo, da se lahko vrnejo v aktivno življenje. Danes so predali v uporabo nove prostore dveh oddelkov: oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji. Gre za največjo naložbo v URI Soča v zadnjih 20 letih, ki pomeni dolgoročno infrastrukturno ureditev izvajanja rehabilitacije za paciente s področja travmatologije. Prispevek Petre Medved.
Slovenija je v letu 2017 zabeležila malo manj kot 3-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na leto prej – a gre le za emisije iz netrgovalnega sektorja. Tako kažejo podatki takoimenovanega Podnebnega ogledala, poročila o okoljskih kazalnikih, ki ga pripravlja Institut Jožef Stefan. Problematičen ostaja zlasti sektor prometa, kjer so se emisije med letoma 2005 in 2017 povečale za 25 odstotkov. Tudi celokupni izpusti so se po podatkih Agencije za okolje leta 2017 sicer zmanjšali – a le za 1,3 odstotka. Prispevek je pripravila Erna Strniša.
Predstavljamo posebno kampanjo z naslovom Polepšajmo jesen, ki jo izvajata dve prostovoljni organizaciji: Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta in Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Jeseni bodo vsaj 1000 upokojencem in upokojenkam omogočili, da si bodo po lastni izbiri v družbi ogledali operno, gledališko ali plesno predstavo, obiskali kino, koncert, galerijo, muzej, si privoščili malo razvajanja pri frizerju ali v kozmetičnem salonu ali kaj podobnega. Številni starejši v Sloveniji si namreč zaradi socialne ogroženosti ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Ne samo materialno pomanjkanje - tudi osamljenost pa je tista, ki dokazano močno vpliva na zdravje starejših.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnjih petih let je temperatura morja na slovenski obali od 1. maja do začetka junija podobno linearno naraščala do okrog 23, 24 stopinj Celzija. Letos je bilo drugače.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
V Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani si lahko ogledate razstavo z naslovom NA POMOČ! Inštalacije gledalca soočijo s poustvarjenimi dogodki, s katerimi se vsakodnevno spopadajo interventne službe. Opozarjajo na minljivost življenja in poudarjajo nepomembnost materialnih dobrin. Kiparka in avtorica razstave Ana Kavčnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da se reševalci ne dojemajo kot junaki, temveč le kot navadni smrtniki, ki brezpogojno pomagajo drugim.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Politika glasno napoveduje boj proti prekarnosti, a doslej država ni pometla niti pred lastnim pragom. V javnem sektorju še naprej ostajajo prvo in drugorazredni delavci, govorimo o čistilkah, varnostnikih in drugih, ki so na delovnih mestih potrebni vsak dan, a jih ne zaposlijo, pač pa najemajo prek zunanjih podjetij. Tudi mesece po izbruhu afere neplačanih čistilk, ki so prek zunanjega servisa čistile Ministrstvo za javno upravo, javni zavodi še naprej izbirajo tudi že omadeževane izvajalce čistilnih del, češ, da imajo zvezane roke.
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič. Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
Neveljaven email naslov