Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan!"

13.01.2020

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.

Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Na nas se dnevno obračajo ljudje, ki ustrezne podpore, informacij ali konkretne pomoči ne dobijo tam, kjer bi jo morali. Tudi če pomoč dobijo, pa ta ni zadostna ali dovolj učinkovita. Institucije v posamezniku namreč ne vidijo človeka, ugotavlja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje:

“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”

Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:

“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”

Pod pragom revščine poleg družin pogosto živijo tudi starejši, ki živijo sami, in invalidi, saj imajo nekateri le 160 evrov invalidske pokojnine. Človek, ki je v stiski, po besedah Anite Ogulin pogosto dobesedno zamrzne.
Na ministrstvu za delo pa so prepričani, da socialni transferji pomembno vplivajo na zmanjševanje revščine in krepijo socialno-ekonomski položaj posameznikov in družin. Kot ob tem navajajo, podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Vendar pa družine ne potrebujejo le paketov hrane, ampak celostno pomoč.

“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so zasnovali projekt celostne pomoči družinam v stiski Veriga dobrih ljudi, ki družinam nudi psihosocialno pomoč, pravno pomoč, finančno opismenjevanje ter delavnice za starše. Gre za sistem, s katerim bi lahko družinam v stiski pomagali tudi centri za socialno delo, ki pa se trenutno utapljajo v birokraciji. Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so odgovornim predstavnikom vlade predlagali konkretne sistemske rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali revščino in njene posledice, vendar odziva nanje niso prejeli.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan!"

13.01.2020

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. Revni pri nas s pomočjo, ki jo dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Več Lucija Dimnik Rikić

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.

Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Na nas se dnevno obračajo ljudje, ki ustrezne podpore, informacij ali konkretne pomoči ne dobijo tam, kjer bi jo morali. Tudi če pomoč dobijo, pa ta ni zadostna ali dovolj učinkovita. Institucije v posamezniku namreč ne vidijo človeka, ugotavlja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje:

“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”

Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:

“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”

Pod pragom revščine poleg družin pogosto živijo tudi starejši, ki živijo sami, in invalidi, saj imajo nekateri le 160 evrov invalidske pokojnine. Človek, ki je v stiski, po besedah Anite Ogulin pogosto dobesedno zamrzne.
Na ministrstvu za delo pa so prepričani, da socialni transferji pomembno vplivajo na zmanjševanje revščine in krepijo socialno-ekonomski položaj posameznikov in družin. Kot ob tem navajajo, podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Vendar pa družine ne potrebujejo le paketov hrane, ampak celostno pomoč.

“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so zasnovali projekt celostne pomoči družinam v stiski Veriga dobrih ljudi, ki družinam nudi psihosocialno pomoč, pravno pomoč, finančno opismenjevanje ter delavnice za starše. Gre za sistem, s katerim bi lahko družinam v stiski pomagali tudi centri za socialno delo, ki pa se trenutno utapljajo v birokraciji. Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so odgovornim predstavnikom vlade predlagali konkretne sistemske rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali revščino in njene posledice, vendar odziva nanje niso prejeli.


24.04.2022

"V današnje vzporedne volitve je vključenih prek 200 ljudi"

Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.


24.04.2022

Prvi rezultati in vtisi iz štabov strank

Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.


22.04.2022

Volilni molk

Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?


22.04.2022

Rodovitnost zemlje

Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.


22.04.2022

Dan Zemlje

Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.


21.04.2022

Letno zavržemo 68 kilogramov hrane na prebivalca

V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.


21.04.2022

Francija pred drugim krogom predsedniških volitev

V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.


21.04.2022

Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 53 let

Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.


20.04.2022

Na pohodu akutni hepatitis?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.04.2022

Naval na nekatere srednje šole in gimnazije

Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.


19.04.2022

Ruska vojska poskuša prebiti ukrajinsko obrambo vzdolž frontne črte v Doneškem bazenu

V Kijevu pospravljajo sledi vojne, odpirajo se trgovine. Veliko trgovin pa ne morejo odpreti, ker je delovna sila emigrirala. Ceste so že prevozne, mesto so očistili ostankov ruske vojne mehanizacije, na vojno v Kijevu spominjajo le še občasne sirene in policijske kontrole mimoidočih. Ukrajinci so vajeni vojne na vzhodu, ki jo doživljajo že osem let. V zraku je prepričanje, da bodo rusko vojsko povsod porazili, če le dobijo dovolj orožja iz Evrope.


19.04.2022

Na cesti nisi nepremagljiv ampak najbolj ranljiv

Nova motoristična sezona je tu. Pomlad na ceste že privablja ljubitelje jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Tadej Fischinger iz Zveze motoklubov Slovenije poudarja, da se ob sproščanju ukrepov ob epidemiji vračajo motozbori, združenja motoristov, blagoslovi vozil ter zabave motoristov. Na cestah je vsako sezono tudi zaradi cenovne dostopnosti več motorjev. Na trgu se tako da že za nekaj tisoč evrov dobiti dober rabljen motor. Na ta način marsikdo uresniči sanje po vožnji, kjer se občuti svoboda za katero pa so prikrajšani vozniki avtomobilov.


18.04.2022

Velikonočni ponedeljek – radost in upanje

Radost in upanje sta dve ključni sporočili največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Tradicijo medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sobivanja v miru zaznamujemo tudi z našim prazničnim pogovorom iz prekmurske prestolnice. Tone Petelinšek se je v Murski Soboti s predstojniki treh krščanskih cerkva pogovarjal o krščanstvu kot veri neusahljivega upanja in o odgovornem odnosu do Boga in Človeka. Gostje: - murskosoboški katoliški škof dr. Peter Štumpf, - evangeličanski škof Leon Novak, - superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Daniel Grabar, tudi zdravnik in direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.


18.04.2022

Zdenka Badovinac - od 1.marca na čelu zagrebškega Muzeja sodobne umetnost

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.04.2022

Zdenka Badovinac - od 1.marca na čelu zagrebškega Muzeja sodobne umetnost

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.04.2022

20 let predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji: Ne vabijo zgolj na sonce in morje, temveč tudi v ruralno Hrvaško

Hrvaška je priljubljena destinacija Slovencev predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Še več, smo druga najštevilnejša skupina tujih turistov pri naših južnih sosedih. Tudi zato je seveda smiselno, da ima Hrvaška turistična skupnost na naših tleh predstavništvo. In to že 20 let! To okroglo obletnico so počastili ta teden. Tam je bila tudi Tina Lamovšek, ki je s predstavnico hrvaškega ministrstva za turizem in šport govorila tudi o novi kampanji hrvaškega turizma, posebnih programih za digitalne nomade in o tem, kako so Slovenci reševali turistično sezono naših južnih sosedov.


16.04.2022

Primož Černilec in Mojca Zaplotnik Jamnik o Alpinističnem dnevniku Nejca Zaplotnika

15. aprila je minilo sedem desetletij od rojstvalegendarnega alpinista in navdihujočega misleca in pisca, Nejca Zaplotnika, katerega življenje se je končalo tam, kjer je bil najrajši, v gorah, pod južno steno Manasluja, v Himalaji, le devet dni po njegovem 31. rojstnem dnevu. Prav ob 70. obletnici rojstva je izšel Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika. V njem so zapisi tega legendarnega alpinista, ki so nastali med letoma 1969 in 1971. Knjigo je založilo Planinsko društvo Kranj, v katerem je Nejc Zaplotnik začel svojo pot. V Jutru na Prvem smo se zato pogovarjali s predsednikom društva, kjer imajo tudi Odsek Nejca Zaplotnika, Primožem Černilcem. Pred mikrofon smo za nekaj vtisov in utrinkov povabili tudi Nejčevo ženo, Mojco Zaplotnik Jamnik. Pripravila: Mojca Delač.


15.04.2022

Velikonočni turizem v Italiji

Turizem se vrača v predepidemične tirnice in Italija je takoj za Španijo najbolj priljubljena destinacija evropskega turizma. V prazničnem času sta še zlasti priljubljena Rim in Vatikan. Na rimskih ulicah srečamo veliko mladih na srednješolskih ekskurzijah, največ iz Španije, srečali pa smo tudi gimnazijce z dveh ljubljanskih gimnazij. Prebujajo pa se tudi domači, italijanski, turisti.


15.04.2022

Nejc Zaplotnik bi danes praznoval 70. rojstni dan

Danes mineva natančno 70 let od rojstva legendarnega slovenskega alpinista in pisca Jerneja Nejca Zaplotnika. Z menoj v studiu je Jure K. Čokl, ki v nedeljo pripravlja oddajo Sledi časa, v kateri bo s sogovorniki iskal odgovore na vprašanje, kakšen je bil nejc Zaplotnik kot osebnost. Nejc se je sicer rodil v Rupi pri Kranju leta 1952 in potem v samo 27-ih letih priplezal na vrh sveta – v vseh pogledih. Ko so leta 1979 v sklopu jugoslovanske alpinistične odprave prišli na vrh sveta po prvenstveni smeri, so postali take zvezde, da je takrat celo naša radijska postaja spremljala njihov prihod na letališče. Pred mikrofonom je bil najin kolega, legendarni Rajko Dolinšek. Nejc Zaplotnik je bil prvo ime te uspešne odprave, ki je že s svojo pojavo zbujal pozornost, se spominja naš najuspešnejši himalaist in njegov velik prijatelj, Viki Grošelj. Da je bil res tak, potrjuje tudi njegov soplezalec in človek, ki je z njim kot prvi stal na Everestu, eden izmed najboljših alpinistov na svetu in prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo, Andrej Štremfelj. Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.


15.04.2022

Danica Avsec: Dotaknilo se me je pismo mame, da bi se želela srečati s prejemnico hčerinega srca

Po številu presajenih človeških src na milijon prebivalcev je naša država v samem svetovnem vrhu. Le leta 2019 se je na prvem mestu izmenjala z Združenimi državami Amerike. Veliko zaslug za ta uspeh ima Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, ki ga je pred dvajsetimi leti soustanovila in do letošnjega leta tudi uspešno vodila prim. Danica Avsec. Specialistka intenzivne medicine in anestezije pravi, da darovanje organov ni samo medicinski postopek, ampak sega globlje. Foto: Slovenija-transplant


Stran 63 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov