V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton odpadnega blata, 70 tisoč ton smo ga doslej izvozili na Madžarsko. Rezultat je ta, da je približno polovica upravljalcev čistilnih naprav ostala brez prevzemnika odpadnega blata in so prisiljeni v njegovo skladiščenje. Spet drugod blato odvažajo, vendar obstoječi ponudniki zahtevajo tudi do trikrat višje cene. Bistveno je, da se zagotovi nemoteno delovanje čistilnih naprav, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi tisto, česar se vsi bojimo, namreč da bi fekalije zašle v vodotoke.

Delovanje čistilnih naprav je treba zagotoviti za vsako ceno

Zdi se, da so odgovorni nekako do konca upali, da gre le za volilno zgodbo na Madžarskem, a sosednja država je držala obljubo, ne le, kar se tiče blata, ampak tudi drugih odpadkov: da jih ne bodo vozili več kot sto kilometrov daleč.

V Sloveniji letno nastane 80 tisoč ton odpadnega blata, 70 tisoč ton smo ga doslej izvozili na Madžarsko.

Rezultat je ta, da je približno polovica upravljalcev čistilnih naprav ostala brez prevzemnika odpadnega blata in so prisiljeni v njegovo skladiščenje. Spet drugod blato odvažajo, vendar obstoječi ponudniki zahtevajo tudi do trikrat višje cene.

Bistveno je, da se zagotovi nemoteno delovanje čistilnih naprav, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi tisto, česar se vsi bojimo, namreč da bi fekalije zašle v vodotoke. Direktor komunalne zbornice Sebastijan Zupanc o razlogih za nastalo situacijo:

“Pri blatu tako kot pri odpadni embalaži in ostalih gorljivih odpadkih, katerih ponor je v zastoju, je to posledica nekaterih globalnih gibanj. Evropske sežigalnice so polne lastnih odpadkov. Težko rečemo, kdo je tu ogovoren, dejstvo je, da odstranjevanje blata je tržna dejavnost, pa vendarle, trg je padel, in če trg pade, je treba iskati neke druge ukrepe.”

Kot vemo, je ministrstvo za okolje, ki se otepa očitkov, da so čakali predolgo, preko diplomatskih predstavništev zaprosilo evropske države za pomoč – po zadnjih informacijah kakega resnega odgovora še ni. Tudi minister Simon Zajc je pred kratkim namignil, da bomo rešitev iskali doma, več naj bi bilo znanega v dveh tednih. Ena možnost je dogovor z obstoječimi objekti za sosežig, denimo v Celju, kjer manjši del teh odpadkov obdelajo že zdaj, ali v cementarni Anhovo, čeprav kot vemo glede slednje, lokalno prebivalstvo ostro nasprotuje širitvi te dejavnosti, ki sicer s to zgodbo nima zveze. Ministrstvo se je obrnilo na kompostarne, tudi od tam je prejelo negativne odgovore.