Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.
Gorski reševalec Dušan Gartner: "Po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma."
V skupini tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote, ki je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca, je bil tudi gorski reševalec Dušan Gartner. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija je bila zahtevna in fizično naporna. Gorski reševalci iz Škofje Loke so bili o dogodku obveščeni v torek zvečer. Ponesrečeni je imel s seboj tudi dva psa, prva, aljaška malamutka Messy, je sama prišla do avtomobila na izhodišču planinske poti.
»Pihal je močan veter, tla so bila pomrznjena, bilo je veliko listja. Nad gozdno mejo je bilo območje iskanja poledenelo, vlekle so se megle. Gorski reševalci smo zvečer začeli iskati na območju Blegoša, ki je prepleteno s pohodniškimi potmi. Okoli druge ure zjutraj smo iskanje prekinili, saj vreme in razmere niso več dopuščali varnega iskanja. Ob osmih zjutraj smo spet začeli iskalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi psi.«
»Psi so vestno opravljali svoje delo. Glede na to, da smo ponesrečenca potem našli na drugi strani Blegoša, ga na takšni razdalji niso mogli zaznati. Okoli desete ure dopoldne smo se dobili na točki, kjer smo naredili nov načrt, in se odločili za pregled strmega skalnatega območja, kjer naj bi bil ponesrečenec. Našli smo ga v strmi grapi v Javorjevi dolini nad Volako v Poljanski dolini. Ob njem je bila psička Šaka, mešanka med ovčarjem in aljaškim malamutom. Zanesljivo lahko rečem, da ima prav psička veliko zaslugo, da je ponesrečeni preživel. Bila je tesno ob njem, grela ga je in najverjetneje tudi branila pred zvermi in divjimi živalmi. Psička Šaka je, tako domnevamo, prek strmega skalnatega območja našla pot, in poiskala svojega gospodarja, na katerega je bila navezana, in ostala pri njem.«
Dušan Gartner ima tudi sam dveletno psičko Lori in je vodnik reševalnih psov GRZS.
»Dogodek je bil stres tudi za psa, tako kot ponesrečenec je bila na koncu z močmi. Ponesrečenca je na zdravljenje odpeljal helikopter. Poskrbeli smo tudi za psičko. Dobila je liter in pol vode in hrano, sklepamo, da je bila ves čas ob njem. Grela ga je in mu bila v psihično oporo.«
Dušan Gartner je v skupni akciji sodeloval skupaj z ženo Špelo. Ta se je iskalni in reševalni akciji na območju Blegoša v torek zvečer priključila kot gorska reševalka, v sredo zgodaj zjutraj pa je bila aktivirana kot policistka, članica GPE.
»Med akcijo zasleduješ samo en cilj: čim prej pomagati, po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma,« je strnil vtise po akciji na Blegošu Dušan Gartner.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.
Gorski reševalec Dušan Gartner: "Po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma."
V skupini tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote, ki je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca, je bil tudi gorski reševalec Dušan Gartner. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija je bila zahtevna in fizično naporna. Gorski reševalci iz Škofje Loke so bili o dogodku obveščeni v torek zvečer. Ponesrečeni je imel s seboj tudi dva psa, prva, aljaška malamutka Messy, je sama prišla do avtomobila na izhodišču planinske poti.
»Pihal je močan veter, tla so bila pomrznjena, bilo je veliko listja. Nad gozdno mejo je bilo območje iskanja poledenelo, vlekle so se megle. Gorski reševalci smo zvečer začeli iskati na območju Blegoša, ki je prepleteno s pohodniškimi potmi. Okoli druge ure zjutraj smo iskanje prekinili, saj vreme in razmere niso več dopuščali varnega iskanja. Ob osmih zjutraj smo spet začeli iskalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi psi.«
»Psi so vestno opravljali svoje delo. Glede na to, da smo ponesrečenca potem našli na drugi strani Blegoša, ga na takšni razdalji niso mogli zaznati. Okoli desete ure dopoldne smo se dobili na točki, kjer smo naredili nov načrt, in se odločili za pregled strmega skalnatega območja, kjer naj bi bil ponesrečenec. Našli smo ga v strmi grapi v Javorjevi dolini nad Volako v Poljanski dolini. Ob njem je bila psička Šaka, mešanka med ovčarjem in aljaškim malamutom. Zanesljivo lahko rečem, da ima prav psička veliko zaslugo, da je ponesrečeni preživel. Bila je tesno ob njem, grela ga je in najverjetneje tudi branila pred zvermi in divjimi živalmi. Psička Šaka je, tako domnevamo, prek strmega skalnatega območja našla pot, in poiskala svojega gospodarja, na katerega je bila navezana, in ostala pri njem.«
Dušan Gartner ima tudi sam dveletno psičko Lori in je vodnik reševalnih psov GRZS.
»Dogodek je bil stres tudi za psa, tako kot ponesrečenec je bila na koncu z močmi. Ponesrečenca je na zdravljenje odpeljal helikopter. Poskrbeli smo tudi za psičko. Dobila je liter in pol vode in hrano, sklepamo, da je bila ves čas ob njem. Grela ga je in mu bila v psihično oporo.«
Dušan Gartner je v skupni akciji sodeloval skupaj z ženo Špelo. Ta se je iskalni in reševalni akciji na območju Blegoša v torek zvečer priključila kot gorska reševalka, v sredo zgodaj zjutraj pa je bila aktivirana kot policistka, članica GPE.
»Med akcijo zasleduješ samo en cilj: čim prej pomagati, po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma,« je strnil vtise po akciji na Blegošu Dušan Gartner.
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Neveljaven email naslov