Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost. Foto: Pixabay

Požari so uničili več kot 10 milijonov hektarjev in zahtevali življenja več milijonov živalskih vrst. In ni jih še konec

Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.

»Podobe v požarih poginulih in ožganih koal so resnično globoko pretresli ljudi. Znanstveniki ocenjujejo, da smo v severnem delu države Novi južni Wales izgubili 30 odstotkov njihovega habitata. Na otoku Kenguru je habitat povsem uničen. Zavedamo so, da so požari koale nedvomno močno prizadeli, bo pa minilo še kar nekaj časa, preden bomo natančno vedeli, kaj te izgube pomenijo za njihovo število. Vsekakor bomo situacijo podrobno spremljali,” je zaskrbljenost izrazila avstralska komisarka za ogrožene vrste Sally Box.

Prizori ožganih živali so nedvomno pretresljivi. Z vidika ohranjanja vrst in biodiverzitete pa je potrebno upoštevati, da so požari so tu bili, odkar je stopilo življenje na kopno. Nekatere vrste jih celo nujno potrebujejo za razmnoževanje in takih je v Avstraliji kar precej. Zaradi svoje lege je Avstralija namreč zelo specifična. Sredina kontinenta je bolj ali manj puščavska, pas ob morju pa je izredno raznolik in podpira najrazličnejše vrste, tudi številne endemične in močno ogrožene.

“Problem je v tem, da smo naravni življenjski prostor številnih vrst z našimi posegi skrčili na zelo majhne otočke. To ne velja samo za Avstralijo. Če v takšnih pogojih pogori tisoč ali stotisoč hektarjev gozda, je to katastrofa,” izpostavlja prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.

Deževje, ki je v teh dneh za predah zajelo območje, zdaj sicer pomaga gasiti ogenj, obenem pa odnaša razgaljeno zemljo in pepel v reke in slišati je tudi že opozorila, da utegne pomorom na kopnem slediti še dušenje v rekah. Toda Kos opozarja, da kljub obsežni katastrofi, ki jo takšni ekstremni dogodki nedvomno predstavljajo za milijone  živali in rastlin, sami po sebi ne bi ogrožali biodiverzitete. Ključni problem je v tem, da danes se odvijajo na ozadju preštevilnih človekovih posegov v prostor, ki so naravno odpornost biosfere že močno okrnili.

Obeti za prihodnost niso spodbudni. Podatki jasno kažejo, da dviganje temperatur morja in zraka spreminja vremenske vzorce po svetu. Avstralija prejme v povprečju že 40 odstotkov manj padavin kot pred zgolj 100 leti. Ekstremno vreme je že danes, ko se je globalna temperatura zraka dvignila (le) za stopinjo, pogostejše vsepovsod. Skupaj z obsežnimi človekovimi posegi v naravni prostor utegnejo biti posledice teh ekstremov za preštevilna živa bitja še mnogo usodnejše, kot bi bila sicer.