Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Jaz bi pa tatu, pa ne vem točno kaj, ampak nekaj bi …''
“Moji tatuji so moj dnevnik” je rekel igralec Johnny Depp. Zato mora biti tovrstna modifikacija telesa premišljena, dodaja Urška Poček, predsednica Društva profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije in ena izmed prvih tetovatork v Sloveniji. Tetoviranje je staro toliko kot človeštvo. Dokaz bogate zgodovine tetoviranja je tudi ledeni mož iz Alp – Ötzi, dobro ohranjena človeška mumija, na kateri so našli 57 dobro vidnih in ohranjenih karbonskih poslikav, na mestih, ki bi lahko nakazovala, da so nastale z namenom zdravljenja. Skozi zgodovino se je pomen in namen tetoviranja spreminjal, simbolika je bila pogojena tudi z delom sveta. A načeloma je bilo tetoviranje v preteklosti izraz kolektivizma, v moderni dobi pa v je v ospredju individualizem, identiteta.
“Vsak tatu naj bi bil individualen, kopij ne delamo (radi). Motivi, ki so pogosti niso najboljša izbira. Sicer pa profesionalni tetovatorji vedno vprašajo tudi po zdravstvenem stanju stranke. In hkrati morajo imeti t.i. etični kodeks – so stvari, ki res niso za tetoviranje.”
A preden igla kožo prebode približno milimeter globoko, se je treba odločiti za del telesa, ki ga želimo tetovirati. Pogosta dilema, ki jo še bolj pogosto reši odgovor na vprašanje kje najmanj/najbolj boli…
“Rebra so eno izmed bolj bolečih mest tetoviranja, sicer so pa pogosta izbira podlaket, nadlaket, hrbet je bil pa vedno aktualen. Nekateri pravijo, da bolj boli nanašanje bele barve, a to ne drži. Bela barva pač pride na koncu, ko je že vse razbolelo. Protibolečinske tablete odsvetujemo. Ostala protibolečinska zdravila (kreme, spreji) so pa v tetovatorskih studijih tako ali tako prepovedana.”
Tetoviranje v Sloveniji še ni zakonsko urejeno in tudi zato je še toliko bolj pomembno, da po koži “rišejo” profesionalci:
“V Društvu profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije smo se dogovorili, da mladoletnikov ne tetoviramo, čeprav nam pravilnik dovoljuje tetoviranje 16-letnikov brez dovoljenja staršev. To se nam ne zdi prav.”
Kaj pa tatu, ki nastane kot romantična poteza nekega trenutka? Ki pa lahko tudi neromantično hitro mine. A tetovaža ne mine.
“Če imamo nekoga radi, mu to lahko pokažemo na tisoč različnih načinov. Da ime tetoviramo na kožo ni dokaz ljubezni in po bolečem razhodu je še bolj boleče tetovažo prekrivati.”
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
''Jaz bi pa tatu, pa ne vem točno kaj, ampak nekaj bi …''
“Moji tatuji so moj dnevnik” je rekel igralec Johnny Depp. Zato mora biti tovrstna modifikacija telesa premišljena, dodaja Urška Poček, predsednica Društva profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije in ena izmed prvih tetovatork v Sloveniji. Tetoviranje je staro toliko kot človeštvo. Dokaz bogate zgodovine tetoviranja je tudi ledeni mož iz Alp – Ötzi, dobro ohranjena človeška mumija, na kateri so našli 57 dobro vidnih in ohranjenih karbonskih poslikav, na mestih, ki bi lahko nakazovala, da so nastale z namenom zdravljenja. Skozi zgodovino se je pomen in namen tetoviranja spreminjal, simbolika je bila pogojena tudi z delom sveta. A načeloma je bilo tetoviranje v preteklosti izraz kolektivizma, v moderni dobi pa v je v ospredju individualizem, identiteta.
“Vsak tatu naj bi bil individualen, kopij ne delamo (radi). Motivi, ki so pogosti niso najboljša izbira. Sicer pa profesionalni tetovatorji vedno vprašajo tudi po zdravstvenem stanju stranke. In hkrati morajo imeti t.i. etični kodeks – so stvari, ki res niso za tetoviranje.”
A preden igla kožo prebode približno milimeter globoko, se je treba odločiti za del telesa, ki ga želimo tetovirati. Pogosta dilema, ki jo še bolj pogosto reši odgovor na vprašanje kje najmanj/najbolj boli…
“Rebra so eno izmed bolj bolečih mest tetoviranja, sicer so pa pogosta izbira podlaket, nadlaket, hrbet je bil pa vedno aktualen. Nekateri pravijo, da bolj boli nanašanje bele barve, a to ne drži. Bela barva pač pride na koncu, ko je že vse razbolelo. Protibolečinske tablete odsvetujemo. Ostala protibolečinska zdravila (kreme, spreji) so pa v tetovatorskih studijih tako ali tako prepovedana.”
Tetoviranje v Sloveniji še ni zakonsko urejeno in tudi zato je še toliko bolj pomembno, da po koži “rišejo” profesionalci:
“V Društvu profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije smo se dogovorili, da mladoletnikov ne tetoviramo, čeprav nam pravilnik dovoljuje tetoviranje 16-letnikov brez dovoljenja staršev. To se nam ne zdi prav.”
Kaj pa tatu, ki nastane kot romantična poteza nekega trenutka? Ki pa lahko tudi neromantično hitro mine. A tetovaža ne mine.
“Če imamo nekoga radi, mu to lahko pokažemo na tisoč različnih načinov. Da ime tetoviramo na kožo ni dokaz ljubezni in po bolečem razhodu je še bolj boleče tetovažo prekrivati.”
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Neveljaven email naslov