Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Jaz bi pa tatu, pa ne vem točno kaj, ampak nekaj bi …''
“Moji tatuji so moj dnevnik” je rekel igralec Johnny Depp. Zato mora biti tovrstna modifikacija telesa premišljena, dodaja Urška Poček, predsednica Društva profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije in ena izmed prvih tetovatork v Sloveniji. Tetoviranje je staro toliko kot človeštvo. Dokaz bogate zgodovine tetoviranja je tudi ledeni mož iz Alp – Ötzi, dobro ohranjena človeška mumija, na kateri so našli 57 dobro vidnih in ohranjenih karbonskih poslikav, na mestih, ki bi lahko nakazovala, da so nastale z namenom zdravljenja. Skozi zgodovino se je pomen in namen tetoviranja spreminjal, simbolika je bila pogojena tudi z delom sveta. A načeloma je bilo tetoviranje v preteklosti izraz kolektivizma, v moderni dobi pa v je v ospredju individualizem, identiteta.
“Vsak tatu naj bi bil individualen, kopij ne delamo (radi). Motivi, ki so pogosti niso najboljša izbira. Sicer pa profesionalni tetovatorji vedno vprašajo tudi po zdravstvenem stanju stranke. In hkrati morajo imeti t.i. etični kodeks – so stvari, ki res niso za tetoviranje.”
A preden igla kožo prebode približno milimeter globoko, se je treba odločiti za del telesa, ki ga želimo tetovirati. Pogosta dilema, ki jo še bolj pogosto reši odgovor na vprašanje kje najmanj/najbolj boli…
“Rebra so eno izmed bolj bolečih mest tetoviranja, sicer so pa pogosta izbira podlaket, nadlaket, hrbet je bil pa vedno aktualen. Nekateri pravijo, da bolj boli nanašanje bele barve, a to ne drži. Bela barva pač pride na koncu, ko je že vse razbolelo. Protibolečinske tablete odsvetujemo. Ostala protibolečinska zdravila (kreme, spreji) so pa v tetovatorskih studijih tako ali tako prepovedana.”
Tetoviranje v Sloveniji še ni zakonsko urejeno in tudi zato je še toliko bolj pomembno, da po koži “rišejo” profesionalci:
“V Društvu profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije smo se dogovorili, da mladoletnikov ne tetoviramo, čeprav nam pravilnik dovoljuje tetoviranje 16-letnikov brez dovoljenja staršev. To se nam ne zdi prav.”
Kaj pa tatu, ki nastane kot romantična poteza nekega trenutka? Ki pa lahko tudi neromantično hitro mine. A tetovaža ne mine.
“Če imamo nekoga radi, mu to lahko pokažemo na tisoč različnih načinov. Da ime tetoviramo na kožo ni dokaz ljubezni in po bolečem razhodu je še bolj boleče tetovažo prekrivati.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
''Jaz bi pa tatu, pa ne vem točno kaj, ampak nekaj bi …''
“Moji tatuji so moj dnevnik” je rekel igralec Johnny Depp. Zato mora biti tovrstna modifikacija telesa premišljena, dodaja Urška Poček, predsednica Društva profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije in ena izmed prvih tetovatork v Sloveniji. Tetoviranje je staro toliko kot človeštvo. Dokaz bogate zgodovine tetoviranja je tudi ledeni mož iz Alp – Ötzi, dobro ohranjena človeška mumija, na kateri so našli 57 dobro vidnih in ohranjenih karbonskih poslikav, na mestih, ki bi lahko nakazovala, da so nastale z namenom zdravljenja. Skozi zgodovino se je pomen in namen tetoviranja spreminjal, simbolika je bila pogojena tudi z delom sveta. A načeloma je bilo tetoviranje v preteklosti izraz kolektivizma, v moderni dobi pa v je v ospredju individualizem, identiteta.
“Vsak tatu naj bi bil individualen, kopij ne delamo (radi). Motivi, ki so pogosti niso najboljša izbira. Sicer pa profesionalni tetovatorji vedno vprašajo tudi po zdravstvenem stanju stranke. In hkrati morajo imeti t.i. etični kodeks – so stvari, ki res niso za tetoviranje.”
A preden igla kožo prebode približno milimeter globoko, se je treba odločiti za del telesa, ki ga želimo tetovirati. Pogosta dilema, ki jo še bolj pogosto reši odgovor na vprašanje kje najmanj/najbolj boli…
“Rebra so eno izmed bolj bolečih mest tetoviranja, sicer so pa pogosta izbira podlaket, nadlaket, hrbet je bil pa vedno aktualen. Nekateri pravijo, da bolj boli nanašanje bele barve, a to ne drži. Bela barva pač pride na koncu, ko je že vse razbolelo. Protibolečinske tablete odsvetujemo. Ostala protibolečinska zdravila (kreme, spreji) so pa v tetovatorskih studijih tako ali tako prepovedana.”
Tetoviranje v Sloveniji še ni zakonsko urejeno in tudi zato je še toliko bolj pomembno, da po koži “rišejo” profesionalci:
“V Društvu profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije smo se dogovorili, da mladoletnikov ne tetoviramo, čeprav nam pravilnik dovoljuje tetoviranje 16-letnikov brez dovoljenja staršev. To se nam ne zdi prav.”
Kaj pa tatu, ki nastane kot romantična poteza nekega trenutka? Ki pa lahko tudi neromantično hitro mine. A tetovaža ne mine.
“Če imamo nekoga radi, mu to lahko pokažemo na tisoč različnih načinov. Da ime tetoviramo na kožo ni dokaz ljubezni in po bolečem razhodu je še bolj boleče tetovažo prekrivati.”
Veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, kamor spadajo tudi domovi starejših in varstveno delovni centri, zaradi takšnih ali drugačnih omejitev ne morejo koristiti takoimenovanih Bonov21. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zato pozvala ponudnike, naj svoje storitve približajo stanovalcem s prihodom v njihovo okolje. Ob tem se je pojavila težava tehnične narave, kako koristiti bone na terenu. Rene Markič se je o tem pogovarjal sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom in predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blažem Cvarom. Prispevek Reneja Markiča.
Avgust od nekdaj velja za mesec, ko si dopust privoščijo naši zahodni sosedje. Poletna letovanja Italijanov so se v zadnjih letih sicer razporedila čez štirimesečje od junija do septembra, vendar pa jih okoli 60 odstotkov še vedno letuje predvsem avgusta. Naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pojasnjuje, zakaj takrat. Preveril pa je tudi, kje letos letujejo Italijani in kako je s sproščanjem ali zaostrovanjem protikoronskih ukrepov.
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem. Eva Lipovšek in Rene Markič
Pred več kot dvema tednoma smo poročali o dogajanju v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, o uničujočih poplavah, v katerih je umrlo več kot 160 ljudi. Poklicali smo dopisnico Polono Fijavž, ki se trenutno nahaja v zvezni deželi Porenje-Pfalška, na območju Ahrweiler, ki je bilo v času zadnjih poplav najbolj prizadeto.
Amazonski pragozd, ki ga pogosto imenujemo pljuča planeta, zdaj v ozračje oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga lahko sprejme. Brazilska vlada, ki je že tako pospešila njegovo izsekavanje, pa namerava postopke izkoriščanja še olajšati. In to na račun pravic staroselskih ljudstev. Posledice pa bo nosil ves planet. Na to opozarja kampanja "Zadnje opozorilo". Pogovarjali smo se s podpornikom kampanje in raziskovalcem Renejem Sušo.
14. junija 2017 je v 24-nadstropni stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v severnem, revnem delu Kensingtona izbruhnil požar, ki se je zelo hitro širil in v dobrih desetih minutah dosegel vrh stavbe. Nad Londonom se je vil oblak gostega dima, v zraku so odmevale sirene gasilskih in reševalnih vozil. S tako strahotnim požarom se tamkajšnji gasilci niso spoprijeli že vsaj 30 let. Kot se je izkazalo pozneje, je požar terjal 72 življenj, več kot 70 jih je bilo ranjenih. Ure, ki so sledile so odpirale več vprašanj, kot so ponujale odgovorov.
Kot vemo, je korona v slovenskem turizmu dodobra pretresla razmerje med domačim in tujim gostom. Lani je bilo več domačih gostov – tudi zaradi turističnih bonov, močna pa je bila tudi oglaševalska akcija Slovenske turistične organizacije 'Čas je za. Moja Slovenija' – 33 odstotkov več kot leto prej. A na STOju se zavedajo, da turizma brez tujih gostov ni. Ti se počasi le vračajo – lahko bi rekli do novih omejitev. A do takrat pa le prisluhnite, kako polna gastronomskih in aktivnih doživetij je polna Slovenija. Konkretneje, vzhodni del države, kamor se je odpravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje.
Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore.
V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni.
V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program.
V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni.
Danes so v veljavo stopili novi turistični boni. Prva rezervacija je bila opravljena že nekaj minut čez polnoč, prvi bon pa je bil unovčen ob pol sedmih zjutraj v Kopru. Prav zaradi turističnih bonov je bilo lani na Obali več kot 70 odstotkov slovenskih gostov, podobno pa kaže tudi letos. Turistični boni so namenjeni predvsem reševanju turizma in gostinstva, letos lahko za razliko od lani poleg turističnih namestitev plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnes centrov, najem vodnih plovil ter športne opreme, pa tudi knjige ter učbenike za šolarje.
Oblasti v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so danes sporočile, da je v poplavah umrlo že najmanj 50 ljudi. Še najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija. Razmere se po obilne dežju še ne umirjajo, več deset ljudi še pogrešajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek ob obisku v Washingtonu opozorila, da bo popolna razsežnost poplav verjetno znana šele v prihodnjih dneh. Poplave je označila za tragedijo. Hidrologom iz agencije za okolje Janez Polajnar poudarja, da smo vsako leto priča poplavam v kakšnem delu Evrope. Tokrat se je pač zgodilo na zahodu.
V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje.
57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič.
Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja.
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca
Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži!
Neveljaven email naslov