Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Otoška država s severa Evrope je drugim za vzor, saj z izjemo prometa vsem svojim potrebam po energiji zadosti z obnovljivimi viri energije
“Vzpostavljanje sistema smo začeli že v 30. letih. Na začetku 70. let se je že približno 40 odstotkov stanovanj ogrevalo na geotermalno energijo. Šlo je za stavbe, ki so bile blizu območjem z očitnimi geotermalnimi viri. V sedemdesetih letih, v obdobju energetske krize, pa smo začeli uporabljati naprednejše sisteme za iskanje geotermalne energije, ki ni bila nujno vidna na površju. Uspelo nam jo je najti in izgraditi distribucijski sistem, ki danes zadovoljuje 90 odstotkov potreb populacije po ogrevanju,” islandsko pot opiše generalni direktor Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudni A. Johannesson. Vzpostavljanje sistema ni bilo poceni, a Islandci so našli pravi način financiranja:
“Ustanovili smo sklad, iz katerega so si denar lahko izposodile manjše skupnosti, ki niso mogle tvegati, da bi vlagale v tako drage projekte vrtanja. Če so bili pri vrtanju uspešni, so denar vrnili z relativno visokimi obrestmi. Če niso bili uspešni, pa je bil dolg odpisan, da ne bi dvakrat utrpeli izgube. Tako so se tudi manjše skupnosti odločile za vlaganje v geotermalno energijo. To je bilo odločilno, da smo lahko zagotovili tako veliko pokritost države.”
Danes se tako na otoku od devet do deset domov ogreva z geotermalno energijo. Še eden od tipičnih načinov rabe je za ogrevanje rastlinjakov tudi balneologija.
“Geotermalno energijo uporabljamo tudi za to, da z njo, ko jo že uporabimo za ogrevanje, tajamo sneg na cestah, ulicah, pločnikih. Ti ne poledenijo in pozimi niso nevarni.
Termalno vodo uporabljamo pri gojenju rib, ogrevamo na primer tudi morsko vodo, s tem nadziramo slanost in seveda temperaturo v gojišču. Uporabljamo jo še pri izdelavi kozmetike, zdravilnih pripravkov in tudi v drugih industrijah,” pojasni sogovornik, ki je prepričan, da je Islandija lahko vzorčni model drugim državam vsaj na področju ogrevanja, če že ne pri proizvodnji elektrike.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Otoška država s severa Evrope je drugim za vzor, saj z izjemo prometa vsem svojim potrebam po energiji zadosti z obnovljivimi viri energije
“Vzpostavljanje sistema smo začeli že v 30. letih. Na začetku 70. let se je že približno 40 odstotkov stanovanj ogrevalo na geotermalno energijo. Šlo je za stavbe, ki so bile blizu območjem z očitnimi geotermalnimi viri. V sedemdesetih letih, v obdobju energetske krize, pa smo začeli uporabljati naprednejše sisteme za iskanje geotermalne energije, ki ni bila nujno vidna na površju. Uspelo nam jo je najti in izgraditi distribucijski sistem, ki danes zadovoljuje 90 odstotkov potreb populacije po ogrevanju,” islandsko pot opiše generalni direktor Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudni A. Johannesson. Vzpostavljanje sistema ni bilo poceni, a Islandci so našli pravi način financiranja:
“Ustanovili smo sklad, iz katerega so si denar lahko izposodile manjše skupnosti, ki niso mogle tvegati, da bi vlagale v tako drage projekte vrtanja. Če so bili pri vrtanju uspešni, so denar vrnili z relativno visokimi obrestmi. Če niso bili uspešni, pa je bil dolg odpisan, da ne bi dvakrat utrpeli izgube. Tako so se tudi manjše skupnosti odločile za vlaganje v geotermalno energijo. To je bilo odločilno, da smo lahko zagotovili tako veliko pokritost države.”
Danes se tako na otoku od devet do deset domov ogreva z geotermalno energijo. Še eden od tipičnih načinov rabe je za ogrevanje rastlinjakov tudi balneologija.
“Geotermalno energijo uporabljamo tudi za to, da z njo, ko jo že uporabimo za ogrevanje, tajamo sneg na cestah, ulicah, pločnikih. Ti ne poledenijo in pozimi niso nevarni.
Termalno vodo uporabljamo pri gojenju rib, ogrevamo na primer tudi morsko vodo, s tem nadziramo slanost in seveda temperaturo v gojišču. Uporabljamo jo še pri izdelavi kozmetike, zdravilnih pripravkov in tudi v drugih industrijah,” pojasni sogovornik, ki je prepričan, da je Islandija lahko vzorčni model drugim državam vsaj na področju ogrevanja, če že ne pri proizvodnji elektrike.
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
V tem tednu je postalo uradno, da farmacevtsko podjetje Lek (v lasti Novartisa) na Prevaljah ne bo širilo proizvodnje širokospektralnega antibiotika amoksiklav. Na Koroškem so šokirani in razočarani, vendar se je odločitev kljub zgrajeni stavbi nakazovala že nekaj časa. Lek je sicer ni podrobno pojasnil, napotil pa je na nadaljnje naložbe v proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu. Kako naj razumemo Lekovo odločitev? Dr. Dragan Kesič, strokovnjak za globalne trende v farmacevtski industriji, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pravi, da je Lekova prekinitev naložbe v tej fazi, ko je obrat že zgrajen, nenavadna v svetovnem merilu. Maja Derčar se je z njim pogovarjala tudi o razmerah na trgu generikov, pa o ključnih razlikah in tveganjih za oba slovenska farmacevta: Lek in Krko.
Teden dni slovensko javnost že muči vprašanje kako se je mogoče znebiti več deset milijonskih dolgov. Gre za reakcijo na potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri je sodišče trem podjetjem v lasti družine Jankovič odpisalo okoli 29 milijonov evrov dolga. Zadevo je komentiral celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zapisal, da si želi enakost pred zakonom, saj če tega ni, težko govorimo o pravni državi. Stroka pa pravi: če je sodišče delalo zakonito, potem komentar ni potreben. Inštitut poenostavljene prisilne poravnave pa očitno ne vsebuje dovolj varoval pred morebitnimi zlorabami. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s pravnikom, odvetnikom Andrejem Simoničem.
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov