Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Otoška država s severa Evrope je drugim za vzor, saj z izjemo prometa vsem svojim potrebam po energiji zadosti z obnovljivimi viri energije
“Vzpostavljanje sistema smo začeli že v 30. letih. Na začetku 70. let se je že približno 40 odstotkov stanovanj ogrevalo na geotermalno energijo. Šlo je za stavbe, ki so bile blizu območjem z očitnimi geotermalnimi viri. V sedemdesetih letih, v obdobju energetske krize, pa smo začeli uporabljati naprednejše sisteme za iskanje geotermalne energije, ki ni bila nujno vidna na površju. Uspelo nam jo je najti in izgraditi distribucijski sistem, ki danes zadovoljuje 90 odstotkov potreb populacije po ogrevanju,” islandsko pot opiše generalni direktor Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudni A. Johannesson. Vzpostavljanje sistema ni bilo poceni, a Islandci so našli pravi način financiranja:
“Ustanovili smo sklad, iz katerega so si denar lahko izposodile manjše skupnosti, ki niso mogle tvegati, da bi vlagale v tako drage projekte vrtanja. Če so bili pri vrtanju uspešni, so denar vrnili z relativno visokimi obrestmi. Če niso bili uspešni, pa je bil dolg odpisan, da ne bi dvakrat utrpeli izgube. Tako so se tudi manjše skupnosti odločile za vlaganje v geotermalno energijo. To je bilo odločilno, da smo lahko zagotovili tako veliko pokritost države.”
Danes se tako na otoku od devet do deset domov ogreva z geotermalno energijo. Še eden od tipičnih načinov rabe je za ogrevanje rastlinjakov tudi balneologija.
“Geotermalno energijo uporabljamo tudi za to, da z njo, ko jo že uporabimo za ogrevanje, tajamo sneg na cestah, ulicah, pločnikih. Ti ne poledenijo in pozimi niso nevarni.
Termalno vodo uporabljamo pri gojenju rib, ogrevamo na primer tudi morsko vodo, s tem nadziramo slanost in seveda temperaturo v gojišču. Uporabljamo jo še pri izdelavi kozmetike, zdravilnih pripravkov in tudi v drugih industrijah,” pojasni sogovornik, ki je prepričan, da je Islandija lahko vzorčni model drugim državam vsaj na področju ogrevanja, če že ne pri proizvodnji elektrike.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Otoška država s severa Evrope je drugim za vzor, saj z izjemo prometa vsem svojim potrebam po energiji zadosti z obnovljivimi viri energije
“Vzpostavljanje sistema smo začeli že v 30. letih. Na začetku 70. let se je že približno 40 odstotkov stanovanj ogrevalo na geotermalno energijo. Šlo je za stavbe, ki so bile blizu območjem z očitnimi geotermalnimi viri. V sedemdesetih letih, v obdobju energetske krize, pa smo začeli uporabljati naprednejše sisteme za iskanje geotermalne energije, ki ni bila nujno vidna na površju. Uspelo nam jo je najti in izgraditi distribucijski sistem, ki danes zadovoljuje 90 odstotkov potreb populacije po ogrevanju,” islandsko pot opiše generalni direktor Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudni A. Johannesson. Vzpostavljanje sistema ni bilo poceni, a Islandci so našli pravi način financiranja:
“Ustanovili smo sklad, iz katerega so si denar lahko izposodile manjše skupnosti, ki niso mogle tvegati, da bi vlagale v tako drage projekte vrtanja. Če so bili pri vrtanju uspešni, so denar vrnili z relativno visokimi obrestmi. Če niso bili uspešni, pa je bil dolg odpisan, da ne bi dvakrat utrpeli izgube. Tako so se tudi manjše skupnosti odločile za vlaganje v geotermalno energijo. To je bilo odločilno, da smo lahko zagotovili tako veliko pokritost države.”
Danes se tako na otoku od devet do deset domov ogreva z geotermalno energijo. Še eden od tipičnih načinov rabe je za ogrevanje rastlinjakov tudi balneologija.
“Geotermalno energijo uporabljamo tudi za to, da z njo, ko jo že uporabimo za ogrevanje, tajamo sneg na cestah, ulicah, pločnikih. Ti ne poledenijo in pozimi niso nevarni.
Termalno vodo uporabljamo pri gojenju rib, ogrevamo na primer tudi morsko vodo, s tem nadziramo slanost in seveda temperaturo v gojišču. Uporabljamo jo še pri izdelavi kozmetike, zdravilnih pripravkov in tudi v drugih industrijah,” pojasni sogovornik, ki je prepričan, da je Islandija lahko vzorčni model drugim državam vsaj na področju ogrevanja, če že ne pri proizvodnji elektrike.
V Hiši Ljubhospica se bo danes, ob 13.uri, začel strokovni dogodek na katerem želijo predstaviti zdravstveno problematiko in izzive v paliativni oskrbi, ki jo dajejo brezplačno v edinem stacionarnem hospicu v Sloveniji ljudem z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim svojcem. Organizirali bodo tudi predavanja v prizadevanju za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Petra Medved je pred mikrofon povabila vodjo Hiše Ljubhospica Tatjano Fink. Foto: Domen Grögl.
Na Fakulteti za družbene vede se je danes odvila obširna konferenca o tem, kako odpraviti prekarnost – problemu, za katerega se je pred leti zdelo, da izhaja iz gospodarske krize in se bo ob konjunkturi povečini razrešil, pa se ni. Na vplive prekarnosti so opozorili predstavniki fakultet, raziskovalci, inšpektor, civilna družba in tudi politiki – namreč najnovejše raziskave nedvoumno potrjujejo, da negotove oblike dela pomenijo nižjo produktivnost in s tem vplivajo na gospodarsko rast, pa tudi na zdravstveno blagajno, rodnost in nasploh na družbo kot celoto
Aplikacija Google Zemljevidi bo namreč posodobila posnetke za območje Slovenije. Zajemali jih bodo z avtomobilom, območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih pa bodo posneli s posebnim nahrbtnikom. Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics poudarja, da je Ulični pogled priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo te storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine.
Ob 30. obletnici Združenja Manager je gostja Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager
Po svetu in na borzah odmeva predlog italijansko-ameriškega proizvajalca avtomobilov Fiat Chrysler Automobiles o združitvi s francoskim avtomobilskim velikanom Renaultom. Šlo naj bi za združitev, v kateri bi bila oba partnerja enakovredna. Ob upoštevanju Renaultovega partnerstva z japonskima Nissanom in Mitsubishijem bi z združitvijo nastal največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Čeprav ni še nič dorečenega, pa se nekateri že bojijo za delovna mesta. Več Janko Petrovec.
Svetovna organizacija je izgorelost prepoznala kot "sindrom, ki se pojavi kot rezultat kroničnega stresa na delovnem mestu, ki se ga ni primerno obravnavalo". Sindrom izgorelosti se izraža kot utrujenost in občutek pomanjkanja energije, povečan mentalni odpor do dela ali cinizem do dela ter pomanjkanje profesionalne učinkovitosti. Ključne ugotovitve Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer sicer kažejo, da so zaposleni Evropejci zdravi in se dobro počutijo, bolje nadzorujejo tudi svoje delovne aktivnosti. Vendar delo postaja čustveno zahtevno. Raziskovalci ugotavljajo, da se povečuje nabor nalog in hitrost, s katero jih morajo delavci opraviti. Ob tem naraščajo čustveno zahtevne naloge, kot sta komunikacija z jeznimi strankami in izpostavljenost težkim situacijam v službi. Posodobljena klasifikacija, ki poleg izgorelosti vključuje tudi kompulzivno spolno vedenje in zasvojenost z videoigrami, bo začela veljati januarja 2022.
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, kjer so obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah obeležili tako, da so poudarili izzive, ki ostajajo.
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Posebna dopoldanska oddaja Prvega, v kateri podrobneje predstavljamo rezultate nočnega štetja glasov na volitvah v Evropski parlament.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dopisniki po Evropi, s poročevalci iz volilnih štabov slovenskih strank ter z gostoma v studiu, dr. Samom Uhanom in dr. Juretom Požganom, oba prihajata s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo pretresli volilno dogajane v Sloveniji in drugod po Evropski uniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Celovcu se lahko v parku Evrope ob Vrbskem jezeru, kjer je osrednje celovško kopališče, vsaj do 8. junija preizkusite v demokratičnem fitnesu. Gre za projekt univerzitetnega kulturnega centra - UNIKUM - , ki ga vodi Emil Krištof, koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec. UNIKUM je društvo celovške univerze, ki s svojimi projekti - v slovenščini, nemščini in italijanščini - spodbuja ljudi k razmišljanju o aktualnem družbenem dogajanju.
"Ples je resnica. V kateremkoli pogledu. Je telo in misel hkrati. Jezik in čustvo." Tako je svojo poslanico ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprila, začel Matjaž Farič, plesalec, koreograf, režiser in umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, ki vsako leto začenja novo šolsko leto v Murski soboti. Matjaž Farič je tudi ambasador Tedna ljubiteljske kulture, ki poteka te dni. Osrednja tema letošnje manifestacije je ples. O pomenu ljubiteljske kulture na poti k profesionalnosti in o nekaterih drugih vidikih umeščanja sodobnega plesa v širšo družbo se je z Matjažem Faričem pogovarjala Petra Tanko.
Potem, ko so Združene države Amerike odstopile od iranskega jedrskega sporazuma in ko so v Perzijski zaliv poslale svoje vojaško ladjevje in letalonosilko Abraham Lincoln, ne mine dan brez novic o stopnjevanju napetosti med Trumpovo administracijo in teokratskim režimom v Teheranu. Zaenkrat še ni znamenj, da bi se ta napetost polegla. Docent dr. Primož Šterbenc s Fakultete za menedžment Univerze na Primorskem pravi, da moramo biti previdni, ko govorimo o ameriški administraciji, saj napovedi o letalonosilkah in vojakih generira zdajšnji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju je vložilo kazensko ovadbo na tožilstvo zoper vzgojitelja v enem od vrtcev, ki naj bi domnevno spolno zlorabil tri predšolske otroke. 4 letna deklica, žrtev domnevne spolne zlorabe, naj bi pred tremi tedni najprej staršem in nato vzgojiteljem v vrtcu opisala, kako je njen vzgojitelj posegel v njene intimne predele telesa, ko sta bila sama. Po tej izpovedi deklice sta še dva otroka povedala podobni zgodbi kot prva domnevno zlorabljena deklica, so potrdili na omenjenem združenju. Ob teh dogodkih, ki naj bi se zgodili v enem od vrtcev, združenje opozarja na povsem nesprejemljivo ravnanje ravnateljice vrtca, ki kljub opozorilu staršev domnevno zlorabljene deklice, dva tedna ni storilo ničesar. Pozneje je vložilo prijavo na policijo in vzgojitelja premestilo v drugo skupino, kar pomeni, da je osumljenec spolne zlorabe ostal v stiku z otroki in srečeval domnevno zlorabljeno štiriletnico na terasi. Odzive policije, ministrstva in šolske inšpekcije je zbrala Nataša Lang.
Britanci in Nizozemci danes odločajo o novih poslancih v evropski parlament, v Sloveniji pa se končuje predčasno glasovanje. Volišča bodo odprta še do 19-ih, potem pa vnovič v nedeljo na dan splošnega glasovanja. Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament udeležilo 12.356 volivcev oziroma 0,72 odstotka vseh volilnih upravičencev. V dveh dneh je skupaj glasovalo 20.408 volivcev oziroma 1,2 odstotka vseh volivcev. To je več kot prva dva dneva predčasnega glasovanja na volitvah pred petimi leti, ko je v dveh dneh skupaj glasovalo 11.826 volivcev oziroma 0,7 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ali to že nakazuje na višjo volilno udeležbo, kot je bila leta 2014? Takrat je svoj glas na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament oddalo 24,55 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi glasovanja bodo znani šele v nedeljo zvečer po 23-ti uri.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spet moramo poročati o spletni zlorabi, tokrat gre za spletnega giganta AirBnb, ki je bil očitno žrtev vdora. Uporabniki se pritožujejo, da so jim vdrli v račun, rezervirali v njihovem imenu nastavitve, denarja pa zdaj ne morejo dobiti nazaj. Eno prijavo tovrstne spletne zlorabe so prejeli tudi na SICertu, tja je poklicala Urška Henigman.
Neveljaven email naslov