Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
ABC geotermalne energije z dr. Nino Rman iz Geološkega zavoda Slovenije
Z izrazom geotermalna energija imenujemo energijo, ki jo dobimo iz Zemlje. “Na voljo je povsod na Zemlji, saj je naš planet topel. Proti jedru temperatura naraste na več tisoč stopinj, to jedro Zemlje pa ogreva površje. Seveda različno glede na topografijo, podzemne vode itd.,” pojasnjuje dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije. Poznamo plitvo in globoko geotermalno energijo.
Čeprav je pod površjem Zemlje dovolj geotermalne energije za potrebe celotnega človeštva v nekaj nadaljnjih stoletjih, so nekatera območja perspektivnejša od drugih. “Najbolj obetavno je območje t. i. dejavnih stikov tektonskih plošč, kjer imamo ognjeno zemljo in vulkanska območja.”
V Evropi je nekaj vulkanskih območij v Italiji in na že omenjeni Islandiji. V osrednjem delu celine pa zaradi njihovega pomanjkanja geotermalno energijo uporabljamo za ogrevanje. Tudi v Sloveniji, kjer so na tem področju najbolj dejavni seveda v Prekmurju ter na območju med Brežicami in Čatežem, pravi dr. Rmanova. Največ vrtanja, s katerim so iskali vročo vodo, je bilo v Prekmurju v drugi polovici 90. let, pravi sogovornica, ki dodaja še, da je veliko vrtin nastalo kot posledica iskanja nafte in zemeljskega plina. Ko te vrtine, ki so načeloma globlje, niso bile uspešne, so na primerni višini vanje navrtali luknje in tako začeli črpati termalno vodo. Geotermalna energija sicer spada med obnovljive vire, kar pa ne pomeni, da smo z njo lahko razsipni.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
ABC geotermalne energije z dr. Nino Rman iz Geološkega zavoda Slovenije
Z izrazom geotermalna energija imenujemo energijo, ki jo dobimo iz Zemlje. “Na voljo je povsod na Zemlji, saj je naš planet topel. Proti jedru temperatura naraste na več tisoč stopinj, to jedro Zemlje pa ogreva površje. Seveda različno glede na topografijo, podzemne vode itd.,” pojasnjuje dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije. Poznamo plitvo in globoko geotermalno energijo.
Čeprav je pod površjem Zemlje dovolj geotermalne energije za potrebe celotnega človeštva v nekaj nadaljnjih stoletjih, so nekatera območja perspektivnejša od drugih. “Najbolj obetavno je območje t. i. dejavnih stikov tektonskih plošč, kjer imamo ognjeno zemljo in vulkanska območja.”
V Evropi je nekaj vulkanskih območij v Italiji in na že omenjeni Islandiji. V osrednjem delu celine pa zaradi njihovega pomanjkanja geotermalno energijo uporabljamo za ogrevanje. Tudi v Sloveniji, kjer so na tem področju najbolj dejavni seveda v Prekmurju ter na območju med Brežicami in Čatežem, pravi dr. Rmanova. Največ vrtanja, s katerim so iskali vročo vodo, je bilo v Prekmurju v drugi polovici 90. let, pravi sogovornica, ki dodaja še, da je veliko vrtin nastalo kot posledica iskanja nafte in zemeljskega plina. Ko te vrtine, ki so načeloma globlje, niso bile uspešne, so na primerni višini vanje navrtali luknje in tako začeli črpati termalno vodo. Geotermalna energija sicer spada med obnovljive vire, kar pa ne pomeni, da smo z njo lahko razsipni.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?
V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Prehrambna panoga predstavlja desetino obsega gospodarstva Italije, ki skoraj tretjino proizvedene hrane tudi izvozi. Zato ne čudi, da v sosednji državi to zimo zvonijo alarmi. Razlog za to je evropski poskus poenotenja oznak za hranilno vrednost živil. Največ možnosti ima francoski predlog Nutriscore; toda v Italiji menijo, da favorizira industrijske izdelke na račun tradicije. Iz Rima poroča Janko Petrovec.
Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije – Zveza Sonček je v začetku meseca dala pobudo in predlaga spremembo Zakona o volitvah v državni zbor za uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanja diskriminacije zaradi invalidnosti. Na dan 3. januarja letos volilne pravice ni imelo 2.929 polnoletnih državljanov Republike Slovenije. Volilna pravica je bila tem osebam odvzeta na podlagi omenjenega zakona, saj v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Prispevek Petre Medved.
Organizacija Human Rights Watch opozarja, da so številni prosilci za azil v migrantskih centrih zaprti tudi več let in da Avstralija s tem grobo krši mednarodno pravo.
Lastniki gozdov lahko z optimizmom opazujejo trend naraščanja odkupnih cen lesa in gozdno lesnih sortimentov vse od prvega vrha Covid- epidemije. Na slovenskem trgu so po zadnjih uradnih podatkih v drugi polovici lanskega leta cene lesa in tudi drv dosegle rekordno rast. Da se ob ugodnih cenovnih trendih gospodarjenje z gozdom in prodaja sortimentov splača, potrjujejo tudi poslovni rezultati državnega podjetja SIDG – Slovenski državni gozdovi, ki je za lani objavilo rekordne dobičke. Medtem ko je povečevanje cen za les že spodbudilo zanimanje odkupovalcev, pa zasebnih lastnikov gozdov to še ni motiviralo k večjemu poseku. Neizkoriščena možnost za male zasebne lastnike je oddaja gozda v upravljanje profesionalnim podjetjem. Na trg lesa iz zasebnih gozdov kot odkupovalci želijo resneje vstopiti tudi zadruge. Več Jernejka Drolec.
Prihodnji teden se začenjajo zimske počitnice za osnovnošolce in srednješolce iz zahodnih regij, smučarska sezona pa je v polnem razmahu. Epidemiološke razmere se pri nas počasi izboljšujejo, posamezne evropske države pa rahljajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Za vse, ki se odpravljajo na smučanje ali na izlet v tujino, smo zato pripravili kratek pregled veljavnih pogojev za prestop meja in vstop na smučišče.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne. Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
V Italiji se danes začenja izvajati preverjanje obveznega cepljenja za starejše od 50 let. Potrdilo o cepljenju in prebolelosti v zadnjih šestih mesecih je obvezno tudi za prihod na delovno mesto.
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
Prireditev je že osmič pripravila Dijaška organizacija Slovenije. Priznanja podeljujejo dijakinjam in dijakom, ki niso uspešni samo v šoli, ampak tudi pri izvenšolskih dejavnostih. Domna Drobeža krasi velika vztrajnost, vse pa gradi na načelih "prijateljstvo, spoštovanje in poštenje". Vse to so mu privzgojili na treningih borilnih veščin.
Neveljaven email naslov