Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Uporaba geotermalne energije v sosednjih državah
Italijani so bili med pionirji izkoriščanja geotermalne energije, saj so prvo elektriko na ta način pridobili že pred več kot stoletjem, poroča naš dopisnik Janko Petrovec:
“Za pionirja takšnega eksperimentiranja velja Piero Ginori Conti, ki mu je z energijo, proizvedeno na izvirih tople zemeljske pare v toskanskem kraju Lardarello, leta 1904 uspelo prižgati štiri žarnice. Naravne izvire so že stoletje pred tem uporabljali za pogon parnih strojev, danes pa v Lardarellu deluje največja geotermalna elektrarna v državi, v kateri proizvedejo desetino vse geotermalne elektrike na svetu, s katero oskrbujejo skoraj milijon gospodinjstev.”
V Toskani danes deluje še približno 30 drugih geotermalnih central, zlasti okoli že omenjenega Lardarella blizu Pise ter okoli Radicondolija blizu Siene. Manjše geotermalne centrale delujejo tudi na območju vulkanskega sistema Flegrejske poljane med Neapljem in otokom Ischia, na zahodni Siciliji in na Pantellerii, pa tudi okoli Evganejskih gričev pod Padovo.
Na Hrvaškem pa so sredi novembra lani odprli prvo geotermalno elektrarno v Cigleni blizu Bjelovarja. Gre za največjo geotermalno elektrarno v celinski Evropi, vlagatelj pa je bilo turško podjetje, ki načrtuje nove podobne projekte pri naših južnih sosedih, poroča Tanja Borčič Bernard.
Pogovarjala se je s predsednikom uprave Agencije za ogljikovodike Marijanom Krpanom. Ta pravi, da ima Hrvaška velik potencial pri izkoriščanju geotermalne energije, ker je s številnimi vrtinami pri raziskovanju nafte našla tudi izvire termalne vode.
Več o proizvodnji elektrike iz geotermalne energije na Hrvaškem, v Italiji in tudi v Avstriji pa v posnetku.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Uporaba geotermalne energije v sosednjih državah
Italijani so bili med pionirji izkoriščanja geotermalne energije, saj so prvo elektriko na ta način pridobili že pred več kot stoletjem, poroča naš dopisnik Janko Petrovec:
“Za pionirja takšnega eksperimentiranja velja Piero Ginori Conti, ki mu je z energijo, proizvedeno na izvirih tople zemeljske pare v toskanskem kraju Lardarello, leta 1904 uspelo prižgati štiri žarnice. Naravne izvire so že stoletje pred tem uporabljali za pogon parnih strojev, danes pa v Lardarellu deluje največja geotermalna elektrarna v državi, v kateri proizvedejo desetino vse geotermalne elektrike na svetu, s katero oskrbujejo skoraj milijon gospodinjstev.”
V Toskani danes deluje še približno 30 drugih geotermalnih central, zlasti okoli že omenjenega Lardarella blizu Pise ter okoli Radicondolija blizu Siene. Manjše geotermalne centrale delujejo tudi na območju vulkanskega sistema Flegrejske poljane med Neapljem in otokom Ischia, na zahodni Siciliji in na Pantellerii, pa tudi okoli Evganejskih gričev pod Padovo.
Na Hrvaškem pa so sredi novembra lani odprli prvo geotermalno elektrarno v Cigleni blizu Bjelovarja. Gre za največjo geotermalno elektrarno v celinski Evropi, vlagatelj pa je bilo turško podjetje, ki načrtuje nove podobne projekte pri naših južnih sosedih, poroča Tanja Borčič Bernard.
Pogovarjala se je s predsednikom uprave Agencije za ogljikovodike Marijanom Krpanom. Ta pravi, da ima Hrvaška velik potencial pri izkoriščanju geotermalne energije, ker je s številnimi vrtinami pri raziskovanju nafte našla tudi izvire termalne vode.
Več o proizvodnji elektrike iz geotermalne energije na Hrvaškem, v Italiji in tudi v Avstriji pa v posnetku.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov