Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo
90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.
Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.
Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:
“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”
Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:
“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”
Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo
90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.
Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.
Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:
“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”
Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:
“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”
Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.
Ko zbolimo, nam obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča odsotnost z delovnega mesta in za prvih 30 dni bolniške odsotnosti nam mora delno nadomestilo plače izplačati delodajalec. Če je bolezen težja oz. dolgotrajnejša, o podaljšanju bolniške odsotnosti odloča zdravniška komisija na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod pa tudi izplača nadomestilo plače. Zaplete se, ko komisija zamuja z odločitvijo in zaposleni, ki je pravočasno dal vlogo za odobritev dolgotrajne bolniške odsotnosti, ne more delati, odločbe o bolniški odsotnosti pa še ni prejel. Takšna je zgodba našega poslušalca, ki je želel ostati anonimen.
Ob nastanku večjega žarišča v Mariboru, kjer se je okužilo 7 zdravnikov enote nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma smo se včeraj pogovarjali z ministrom za zdravje, Tomažem Gantarjem. Tomaž Gantar se je za Radio Slovenija odzval tudi na kritične besede vladnega govorca Jelka Kacina glede slabega nadzora nad osebami v karanteni, vprašali pa smo ga tudi o tem, kakšno je njegovo mnenje glede potovanja na Hrvaško ter kdaj naj pričakujemo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je napovedal za konec junija.
Pri zadnjih okužbah zdravnikov v Mariboru gre verjetno za vnos iz tujine. Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da se to ne bi smelo zgoditi, vsem, ki nimajo nujnih poti v tujino – tudi Hrvaško – pa te odsvetuje.
Upokojenci so danes, ko je zadnji dan v juniju, skupaj z junijskimi pokojninami na svoje račune prejeli tudi letošnji letni dodatek. Upokojenci so dodatek dobili mesec dni prej kot običajno.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Razredna učiteljica na OŠ Danile Kumar je letošnja naj učiteljica po izboru bralk in bralcev One. Kaj ji je v tem zgodovinskem šolskem letu ostalo najbolj v spomimu, kaj so se naučili učiteljii in kaj pričakujejo v novem šolskem letu, jo je spraševala Mateja Železnikar
Ob zgradbi Oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so prejšnji teden tudi uradno in slovesno odprli tako imenovani Mali beli gaj – prostor druženja, počitka in umiritve za bolnike, njihove svojce in za zaposlene. Gre za šestnajsti element projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh; tudi tokrat so projekt izpeljali s pomočjo donatorjev, v delu in materialu. Uresničili so ga na zapuščenem in preraščenem dvorišču, prekrasen zelen kotiček pa mu je dal presežno dodano vrednost. Projekt Zgodba o klopeh in ljudeh povezuje avtorje unikatnih, presežno oblikovanih klopi (arhitekte, kiparje, oblikovalce, slikarje), ki so pripravljeni podariti Mariboru in ljudem, ki v njem živijo, lastno ustvarjanje. Prebuja medčloveško z namenom, da stopimo iz tistega, kar omejuje, vnesemo mestu izgubljeno energijo, dodamo k njegovi podobi in začnemo znova pripovedovati zgodbe o medsebojni povezanosti. Podrobneje Irena Kodrič Cizerl.
V četrtkovo jutro se nam je z najvišje ležečega delovnega mesta pri nas oglasil gospod Andrej Rekar, ki na meteorološki postaji Kredarica deluje že od leta 1994. Seveda se je v tem času nabralo cel kup zgodb, zasneženih, nevihtnih in sončnih. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Včeraj so v Sloveniji ob 1222 testiranjih potrdili sedem okužb z novim koronavirusom. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo sedem bolnikov, kar sta dva več kot dan prej, dva bolnika so zdravili na oddelku za intenzivno nego. Število testiranj na covid-19 se je zadnje dni povečevalo, tako so ponekod nastajale čakalne vrste. Najdlje se je čakalo v Ljubljani - 5 dni. Z dodatno logistiko so problem rešili in zdaj je čakalna doba 1 dan, testiranje poteka vsak dan, razen v nedeljah in praznikih, medtem ko v Mariboru občani lahko pridejo na testiranje in odvzem brisa še isti dan, vse dni v tednu. Helena Lovinčič.
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenija je letos že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, ki so povezani z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine in ljudem in organizacijam, ki s svojo dejavnostjo širijo zavest in znanje o dediščinskih vrednotah med prebivalstvom v skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru. Za leto 2019 so prejeli 18 nominacij in podelili 10 priznanj v štirih kategorijah. V kategoriji »izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje« je med prejemniki nagrade tudi oddaja Sotočja, ki jo lahko poslušate na Prvem programu nacionalnega radia. O letošnji beri priznanj Naša Slovenija se je Cirila Štuber pogovarjala s Slavkom Mežkom, predsednikom gibanja za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenija.
Število okužb s koronavirusom se tudi na Hrvaškem povečuje. V minulem 24 uranem obdobju so jih našteli 30, število vseh trenutno okuženih se je spet povzpelo prek 100, vseh skupaj od začetka epidemije pa je 2366. Zanimivo pa je, da jih je, vsaj po teh najnovejših podatkih, največ v notranjosti države, v turističnih krajih jih skoraj ni.
Delavci migranti so tisti, ki prvi občutijo krizo na trgu dela – so med najšibkejšimi med delovno silo, saj običajno ne poznajo svojih pravic. Točno to se zgodilo tudi sedaj, ko nekateri delodajalci delavce silijo, da ostajajo v Sloveniji ter jim grozijo z odpovedjo delovnega razmerja, če bodo morali po vrnitvi iz matične države ostati v karanteni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za nami je nenavadno šolsko leto, če so še pred nekaj meseci starši, učitelji prepovedovali otrokom in mladostnikom pretirano uporabo računalnika, tablice in drugih zaslonov – nekatere družine so se zavestno odločile, da v njihovih domovih ne bo zaslonov - so ti v korona kriz postali nepogrešljivi – brez njih otroci in mladostniki niso več mogli slediti pouku. Kot bomo slišali v pogovoru z ministrico za izobraževanje Simono Kustec, so donatorji med šolarje razdelila 3 tisoč kosov informacijsko–komunikacijskih naprav. Delež učiteljev, ki ni imel ustrezne računalniške opreme za pouk na daljavo, pa je bil višji kot pri šolarjih, razkriva ministrica. Zato napoveduje, da bodo čez poletje poskrbeli, da bodo vsi učitelji in šolarji pripravljeni na pouk na daljavo v jeseni.
Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno približno 80 milijonov beguncev in notranje razseljenih ljudi, med njimi je tudi veliko otrok. Države, ki sprejmejo največ beguncev, so Turčija, Pakistan, Uganda, Sudan in Nemčija. Vse več ljudi si zatočišče pred vojnami, konflikti ali lakoto poišče tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Ko pridobijo mednarodno zaščito, sledi dolgotrajen proces integracije. Za mnoge begunce, ki se vključujejo v našo družbo, je velik izziv učenje jezika, mnogi pa imajo težave predvsem z iskanjem stanovanja in zaposlitve. Več o integraciji beguncev pri nas pa nam je ob svetovnem dnevu beguncev, ki ga obeležujemo danes, povedal Franci Jazbec iz Društva Odnos. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Agencija za varnost prometa in policija v teh dneh izvajata prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. V času epidemije so na agenciji sicer zaznali trend povečanja števila pijanih povzročiteljev prometnih nesreč - v času epidemije je bilo takšnih 14 odstotkov, v enakem obdobju lani 9,5 odstotka. Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. V 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 oseb. Policist Sandi Sheikha poudarja, da je namen poostrenih nadzorov predvsem v ozaveščanju ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom mamil ali alkohola. Podrobneje v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Lucija Dimnik Rikić.
Arkan Al Nawas je slikar in krajinski arhitekt. V Slovenijo je prišel študirat v času nekdanje Jugoslavije, rodil pa se je v iraški Nasiriyi. Je eden tistih, ki vedno prijazno pozdravi znance in neznance. Njegova zgodba bo prek fotografij, umetnin in drugih predmetov od jutri dalje na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo bodo odprli ob 16.30 in s tem zakorakali v Poletno muzejsko noč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov