Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo
90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.
Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.
Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:
“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”
Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:
“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”
Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo
90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.
Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.
Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:
“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”
Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:
“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”
Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov