Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo
90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.
Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.
Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:
“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”
Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:
“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”
Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.
4523 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
90 % mesta Lendava se ogreva z geotermalno vodo
90 odstotkov prebivalcev Lendave se ogreva z geotermalno vodo
Z geotermalno energijo se v Lendavi ogreva nekaj več kot 600 stanovanjskih enot ter nekateri javni objekti, kot so zdravstveni dom, osnovna in srednja šola, kulturni dom, skupaj približno 90 odstotkov mesta. Sistem daljinskega ogrevanja je bil vzpostavljen med letoma 2007 in 2010. Sestavljata ga dve vrtini. Iz ene pridobivajo geotermalno vodo, s katero ogrevajo vodo za ogrevanje v stanovanjih, prek druge jo vračajo v podzemlje.
Prebivalci Lendave zneske na položnicah za ogrevanje plačujejo celo leto – v času, ko ni kurilne sezone, le fiksni del, še variabilnega pa, ko je čas za ogrevanje. Po izračunih Agencije za energijo ima Lendava drugo ali tretje najcenejše ogrevanje v državi.
Agencija za energijo je tudi tista, ki določa razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene, s čimer pa niso zadovoljni v Stanovanjskem podjetju Lendava, pojasnjuje direktor Igor Kolenko:
“Obstaja anomalija pri oblikovanju cene. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom cene je določeno neživljenjsko. Oseminšestdeset odstotkov cene predstavlja fiksni del, preostanek pa strošek energije, ki jo uporabnik dejansko porabi. To pomeni, da nekateri plačujejo relativno veliko, ne da bi skozi leto odprli en sam ventil na radiatorju.”
Ogrevanje mesta na geotermalno energijo ni idealno, je pa optimalno, še ocenjuje Kolenko. Na občini Lendava so z ogrevanjem zadovoljni, predvsem ker so na ta način zmanjšali onesnaženost zraka, pravi mag. Tibor Hebar iz Oddelka za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe:
“Mi nimamo težav z onesnaženjem zraka s trdimi delci in drugimi izpusti. Zrak v Lendavi je čist.”
Občina je naklonjena tudi širitvi sistema, a za to bi bila potrebna obsežna finančna injekcija. Takšnih projektov se prav zaradi visokih stroškov običajno lotevajo zasebniki, še pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da pa bi se za takšno naložbo morda odločila tudi kakšna druga občina, če bi država sistemsko spodbujala rabo tega obnovljivega vira energije.
V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?
Eno najbolj razvitih mest Italije, Bologna, slovi kot svetovno središče širjenja kulture kakovostnega, obrtniško izdelanega sladoleda. Tam deluje tudi sladoledarska univerza, kjer je sladoled poslastica, veselje, hudo resna kulinarična preizkušnja in poslovna priložnost, ki ljudem spreminja življenja.
V praznični oddaji ob velikonočnem ponedeljku smo vam pripravili pogovor o doživljanju praznika velike noči v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva. Posneli smo ga v župnišču Evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti. Tone Petelinšek se je pogovarjal z evangeličanskim škofom Leonom Novakom in superintendentom Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danielom Grabarjem.
Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.
Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.
Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Neveljaven email naslov