Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
Kje bo 1. 9. 2022 potekal pouk Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana?
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo.
Dejstvo, da se Ministrstvo in MOL pripravljata na podpis pogodbe, v kateri bo stavba, ki je kulturni spomenik, zamenjana za zemljišče v Trnovem in se prelevila v pisarniško poslopje, skladišča in nastanitvene prostore za sodelujoče Festivala Ljubljana, je po besedah dijakinje 4. letnika Eme Lavrič nedopustno in žalostno.
“Žalostno je, da se moramo dijaki ukvarjati z eksistenco šole in pojasnjevanjem širši javnosti, kaj nam pomenijo izobraževalni program in prostori, v katerih domujemo. Svoj čas bi morali nameniti predvsem izobraževanju, pridobivanju ocen in razvijanju svojega potenciala, ustvarjalnosti in kreativnosti.”
Ravnatelj SŠOF Gregor Markelj poudarja, da je dogajanje v povezavi z iskanjem rešitve za nastalo problematiko v zadnjih mesecih zelo mučno.
“Prva težava je šum v komunikaciji, ki postavlja pod vprašaj resnost namer, ki jih ima ministrstvo. Pismo o nameri je vsebinsko vezano na Križanke. Šola pa Križanke upravlja in prav bi bilo, da bi bili seznanjeni vsaj z delom, ki zadeva našo šolo in prihodnost. V pismu o nameri je datum šolsko leto 2021/2022, ko naj bi te prostore zapustili. Od tam naprej ni jasno, kaj se bo s šolo dogajalo.”
Že skoraj 7000 ljudi je podpisalo peticijo Križanke niso naprodaj – reševanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Doktor Mitja Blaganje, generalni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, poudarja, da je rok, ki je omenjen v pismu o nameri, instrukcijski rok, ki je bil dogovorjen v pogajalskem procesu. Tako morajo vse strani, ki v tem procesu sodelujejo, izvesti določene dejavnosti, da se lahko začne predvidena novogradnja na Roški ulici.
“Da bo šola lahko še naprej nemoteno delovala, mora naložba nekaj časa potekati. Računamo, da bo do leta 2024 investicija končana. Do takrat se vsaj za Ministrstvo, vsaj kar zadeva status šole, ne spremeni ničesar.”
4429 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
Kje bo 1. 9. 2022 potekal pouk Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana?
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo.
Dejstvo, da se Ministrstvo in MOL pripravljata na podpis pogodbe, v kateri bo stavba, ki je kulturni spomenik, zamenjana za zemljišče v Trnovem in se prelevila v pisarniško poslopje, skladišča in nastanitvene prostore za sodelujoče Festivala Ljubljana, je po besedah dijakinje 4. letnika Eme Lavrič nedopustno in žalostno.
“Žalostno je, da se moramo dijaki ukvarjati z eksistenco šole in pojasnjevanjem širši javnosti, kaj nam pomenijo izobraževalni program in prostori, v katerih domujemo. Svoj čas bi morali nameniti predvsem izobraževanju, pridobivanju ocen in razvijanju svojega potenciala, ustvarjalnosti in kreativnosti.”
Ravnatelj SŠOF Gregor Markelj poudarja, da je dogajanje v povezavi z iskanjem rešitve za nastalo problematiko v zadnjih mesecih zelo mučno.
“Prva težava je šum v komunikaciji, ki postavlja pod vprašaj resnost namer, ki jih ima ministrstvo. Pismo o nameri je vsebinsko vezano na Križanke. Šola pa Križanke upravlja in prav bi bilo, da bi bili seznanjeni vsaj z delom, ki zadeva našo šolo in prihodnost. V pismu o nameri je datum šolsko leto 2021/2022, ko naj bi te prostore zapustili. Od tam naprej ni jasno, kaj se bo s šolo dogajalo.”
Že skoraj 7000 ljudi je podpisalo peticijo Križanke niso naprodaj – reševanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Doktor Mitja Blaganje, generalni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, poudarja, da je rok, ki je omenjen v pismu o nameri, instrukcijski rok, ki je bil dogovorjen v pogajalskem procesu. Tako morajo vse strani, ki v tem procesu sodelujejo, izvesti določene dejavnosti, da se lahko začne predvidena novogradnja na Roški ulici.
“Da bo šola lahko še naprej nemoteno delovala, mora naložba nekaj časa potekati. Računamo, da bo do leta 2024 investicija končana. Do takrat se vsaj za Ministrstvo, vsaj kar zadeva status šole, ne spremeni ničesar.”
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov