Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Ti si osel« ni zmerljivka, kvečjemu bi to moralo veljati za pohvalo
Po podatkih zavetišča za osle Donkey Sanctuary v Angliji, ki velja za center vedenja in znanja o oslih, je poznanih 17 pasem oslov, ki so priznane v evropskih državah. Stane Sušnik, rejec oslov iz Gabrovice pri Komnu.
Hrvaška ima priznane in vpisane tri pasme: dalmatinski, istrski in primorski osel, pri nas pa se z osli ni nihče kaj dosti ukvarjal, še najmanj pa resorno ministrstvo in tako nimamo “slovenskega” osla.
Oslovska kopita so najožja od vseh kopitarjev, a kljub temu osli mojstrsko lovijo ravnotežje tudi na najtežje prehodnih terenih. Za transport blaga jih ne uporabljajo samo domačini v odročnih predelih sveta, na oslovsko pomoč se zanese celo tehnološko najbolj razvita in najbolje opremljena vojska sveta- ameriška vojska. Če je za transport blaga z osli prižgana zelena luč, pa to še ne pomeni, da je osel ustvarjen za jahanje. No vsaj ne za prenašanje pretežkih turistov.
Etiopski pregovor pravi, da ženska, ki nima osla, je sama oslica. To ne pomeni, da je neumna, pač pa da mora sama opraviti dela, prenašati tovor, vodo in še kaj, kar bi sicer postoril osel.
Zanimivo je, da v večini jezikov z izrazom osel označujejo ljudi z omejenimi umskimi sposobnostmi, nerodne in neuspešne.
Današnja slaba podoba osla v javnosti deloma izvira že iz Antike. Na primer: v Homerjevi Iliadi trojanskega princa Parisa primerjajo s konjem, ki galopira prek ravnine, ponosen in močan, z vihrajočo grivo in dvignjeno glavo. Ko pa je beseda o heroju Ajaxu, ki se bori proti Trojancem, ga primerjajo z oslom, ki ne bo dvignil glave od zrnja, ki ga zoba, četudi ga tepejo. Osel je torej lakomen, trmast in profan.
Etimologinja doktorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje, da so frazemi in pregovori z oslom dokaj pogosti: trmast kot osel, kronan osel, osel gre samo enkrat na led,…
Poleg oslovske klopi so včasih v šoli poznali tudi oslovska ušesa. Izrezali so jih iz papirja, nato pa nadeli porednemu učencu, da so ga z njimi sramotili in naredili za objekt posmeha.
Eno izmed najbolj znanih zdravil v kitajski tradicionalni medicini je že več kot 2500 let želatina ejiao, ki jo pridobivajo iz kož oslov. Ker na Kitajskem na leto proizvedejo okoli 6000 ton želatine eijiao, potrebujejo okoli 4.8 milijona kož, domača ponudba pa je samo 1.8 milijona kož. Doslej so kože množično uvažali iz Afrike, predvsem iz Etiopije kjer imajo največ oslov, zaradi hitrega zmanjševanja njihove populacije pa tudi pritiska javnosti, je okoli 15 afriških držav prepovedalo ali pa bistveno omejilo izvoz oslov na Kitajsko. Uroš Lipušček, dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga.
Cena oslov je zaradi splošnega upada njihovega števila v zadnjih letih hitro naraščala in dosega že okoli 1.200 ameriških dolarjev za živega osla. Na nekaterih borzah oslov gredo cene tudi preko 3000 ameriških dolarjev.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ti si osel« ni zmerljivka, kvečjemu bi to moralo veljati za pohvalo
Po podatkih zavetišča za osle Donkey Sanctuary v Angliji, ki velja za center vedenja in znanja o oslih, je poznanih 17 pasem oslov, ki so priznane v evropskih državah. Stane Sušnik, rejec oslov iz Gabrovice pri Komnu.
Hrvaška ima priznane in vpisane tri pasme: dalmatinski, istrski in primorski osel, pri nas pa se z osli ni nihče kaj dosti ukvarjal, še najmanj pa resorno ministrstvo in tako nimamo “slovenskega” osla.
Oslovska kopita so najožja od vseh kopitarjev, a kljub temu osli mojstrsko lovijo ravnotežje tudi na najtežje prehodnih terenih. Za transport blaga jih ne uporabljajo samo domačini v odročnih predelih sveta, na oslovsko pomoč se zanese celo tehnološko najbolj razvita in najbolje opremljena vojska sveta- ameriška vojska. Če je za transport blaga z osli prižgana zelena luč, pa to še ne pomeni, da je osel ustvarjen za jahanje. No vsaj ne za prenašanje pretežkih turistov.
Etiopski pregovor pravi, da ženska, ki nima osla, je sama oslica. To ne pomeni, da je neumna, pač pa da mora sama opraviti dela, prenašati tovor, vodo in še kaj, kar bi sicer postoril osel.
Zanimivo je, da v večini jezikov z izrazom osel označujejo ljudi z omejenimi umskimi sposobnostmi, nerodne in neuspešne.
Današnja slaba podoba osla v javnosti deloma izvira že iz Antike. Na primer: v Homerjevi Iliadi trojanskega princa Parisa primerjajo s konjem, ki galopira prek ravnine, ponosen in močan, z vihrajočo grivo in dvignjeno glavo. Ko pa je beseda o heroju Ajaxu, ki se bori proti Trojancem, ga primerjajo z oslom, ki ne bo dvignil glave od zrnja, ki ga zoba, četudi ga tepejo. Osel je torej lakomen, trmast in profan.
Etimologinja doktorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje, da so frazemi in pregovori z oslom dokaj pogosti: trmast kot osel, kronan osel, osel gre samo enkrat na led,…
Poleg oslovske klopi so včasih v šoli poznali tudi oslovska ušesa. Izrezali so jih iz papirja, nato pa nadeli porednemu učencu, da so ga z njimi sramotili in naredili za objekt posmeha.
Eno izmed najbolj znanih zdravil v kitajski tradicionalni medicini je že več kot 2500 let želatina ejiao, ki jo pridobivajo iz kož oslov. Ker na Kitajskem na leto proizvedejo okoli 6000 ton želatine eijiao, potrebujejo okoli 4.8 milijona kož, domača ponudba pa je samo 1.8 milijona kož. Doslej so kože množično uvažali iz Afrike, predvsem iz Etiopije kjer imajo največ oslov, zaradi hitrega zmanjševanja njihove populacije pa tudi pritiska javnosti, je okoli 15 afriških držav prepovedalo ali pa bistveno omejilo izvoz oslov na Kitajsko. Uroš Lipušček, dopisnik RTV Slovenija iz Pekinga.
Cena oslov je zaradi splošnega upada njihovega števila v zadnjih letih hitro naraščala in dosega že okoli 1.200 ameriških dolarjev za živega osla. Na nekaterih borzah oslov gredo cene tudi preko 3000 ameriških dolarjev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vrhuncu sezone smo na Kredarico poklicali oskrbnika Triglavske koče Hermana Uraniča.
Več kot leto dni mineva od začetka veljavnosti novega gradbenega zakona, nanj pa je bilo toliko pripomb, da je Ministrstvo za okolje in prostor dopustilo nekaj popravkov in javno razpravo, iz katere bodo izšle nekatere spremembe. Na ministrstvu pripombe še pregledujejo. So pa že sami, potem ko se je nanje vsul pritisk notarjev in bank, tudi nepremičninske stroke, predlagali, da popravijo tisti člen, ki določa, da bodo posli z nepremičninami, ki ne bodo imele vseh dovoljenj, nični. Kako naj preverimo, da je nepremičnina res zgrajena v skladu z dovoljenji, je bilo pogosto vprašanje notarjev. Ti so se bali, da jih bodo stranke zaradi ničnosti poslov čez leta tožile in zahtevale odškodnine. Sicer pa še vedno velja: dovoljenja je treba imeti. Upravne enote so zato zasute z delom. Z državnim sekretarjem na MOP Alešem Prijonom in častnim predsednikom nepremičninskega združenja FIABCI se je pogovarjala Maja Derčar.
Napad na Lekarne Ljubljana in posledično večdnevno nedelovanje sistema je pokazalo, da je skrb za varnost v sodobni informacijski družbi izjemnega pomena. Napadalci svojih žrtev ne izbirajo več naključno, višina odkupnin pa je z nekaj sto narasla do več tisoč evrov. Kako se zaščititi pred prihodnjimi podobnimi napadi? Urška Henigman je poklicala na Si-Cert. Tadeja Hrena je najprej vprašala, kaj lahko na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost povedo o dogajanju v Lekarnah Ljubljana.
Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija obiskal otroke in mladostnike v Vili Šumica v Kranjski Gori.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali so razmere v azilnem domu res tako slabe, kot trdijo nekateri aktivisti in predstavniki prosilcev za mednarodno zaščito? O tem, kakšno je življenje v azilnem domu in s kakšnimi težavami se soočajo prosilci za azil, veliko ve vodja projekta Pomoč pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito Faila Pašić Bišić, ki je vsak dan v azilnem domu. Prosilcem tam z različnimi dejavnostmi pomaga in jih pripravlja na življenje v Sloveniji. Spregovorila je tudi o incidentu, ki se je v azilnem domu zgodil konec julija. S Failo Pašić Bišić se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Notranjski regijski park namerava Cerkniškemu jezeru vrniti podobo iz časa Janeza Vajkarda Valvasorja. Strženu, glavnemu vodotoku Cerkniškega jezera, so namreč v minulem stoletju in še prej strugo zravnali, da bi bilo tam čim dlje suho. Domačini, zlasti starejši, vsi povedo, da jezero ni več tako, kot je bilo nekdaj. Denar za poseg so v Notranjskem parku začeli iskati že pred tremi leti, renaturacijo pa bodo najprej opravili na glavnem vodotoku Stržen, kjer bodo zravnano strugo z okljuki podaljšali za dobre tri kilometre. Gre za zajetno naložbo, vredno približno 2,5 milijona evrov, pokrili pa jo bodo z denarjem iz finančnega mehanizma LIFE in kohezijskih skladov. Poroča Marko Šrklj.
Veliko ljudi gre poleti ne le na morje, temveč tudi v gore. 1,7 milijona obiskovalcev obišče slovenske gore na leto, gorniška sezona pa je v teh poletnih tednih na vrhuncu. Kakšna je letošnja sezona, kakšno je življenje in delo oskrbnika planinske koče in še kaj, smo izvedeli od Francija Beguša, oskrbnika Orožnove koče na planini za Liscem, koče, ki je bila prva, ki jo je postavilo Planinsko planinsko društvo, in sicer pred 125 leti.
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Pred dobrim mesecem so slovensko-italijansko mejo na območjih policijskih uprav Koper in Nova Gorica začele nadzirati skupne policijske patrulje. Delujejo štirikrat tedensko v 10-kilometrskem pasu na obeh straneh ob različnih urah, podnevi in ponoči, glede na ugotovitve analiz tveganja. Doslej so policisti teh patrulj na slovenski strani ustavili 12 tujcev in jih po postopku vrnili na Hrvaško, v Italiji so prejeli še 15 tujcev. Reportaža dopisnice Mirjam Muženič.
V javnosti se vrstijo poročila o pokolih ovac ob katerih poslušamo, da so se volkovi preveč namnožili, da so spremenili vedenje in da napadajo celo črede, ki jih varujejo električne ograje. Po drugi strani želimo volkove ohraniti v naravi, katere del so vedno bili. Debata o tem, kako bi bilo treba populacijo volkov v Sloveniji kljub vsemu omejiti, zato še zdaleč ni preprosta. "To je zavarovana vrsta in zaradi tega je v preteklosti sodišče prepovedalo odstrel," razlaga Rok Černe, vodja projekta za ohranjanje velikih zveri pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.
Če Trump uresniči nove carine na kitajsko blago, tudi Evropa ne bo izšla brez gospodarskih prask.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov