Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
Veliko staršev ne ve, kaj početi z najmlajšimi v času šolskih počitnic, letošnje zimske so še posebej specifične. Nekaj jih svoje otroke odloži pri starih starših, drugi morajo zanje najti varstvo ali vzeti dopust, če pa je otrok dovolj star, da lahko dopoldneve preživi sam. Specialni pedagog in strokovnjak za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da počitnice niso »učitnice«. Poleg gibanja v naravi pa je pomemen tudi skupni čas, ki ga starši in skrbniki preživijo z najmlajšimi.
Dom Lukavci je drugi največji posebni socialno-varstveni zavod pri nas, desetletno opozarjanje na prostorsko stisko zlasti zaradi neprostovoljnih namestitev oseb z duševno motnjo, pa je končno obrodilo sadove. Konec minulega tedna so slovesno odprli nove prostore, v katerih bodo z marcem namestili 12 ljudi, ki jih k njim pošiljajo sodišča. Tako bodo odslej lahko namesto 44-h s sklepom sodišča brez privolitve v Lukavcih nudili namestitev 56. posameznikom. Nekatere so morali večkrat do zdaj nastaniti kar v jedilnici oziroma skupnih prostorih, nazadnje enega zgolj dan pred uradnim odprtjem. Za milijonsko naložbo je 800 tisoč evrov prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na nevzdržne razmere pa so dlje časa opozarjali tudi v Uradu varuha človekovih pravic. Lidija Kosi se je pogovarjala z direktorico Doma Lukavci Stanko Vozlič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska podjetja, ki se vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem delavcev in jih zaman iščejo doma, se že dolgo ozirajo tudi v države Zahodnega Balkana. Te so blizu, nekoč smo bili del skupne države, podobne so navade, jezik. Zanimanje iskalcev zaposlitve v Srbiji je veliko, že zdaj jih v Sloveniji precej prek 10 000, a tudi tu je kadrovski bazen vse manjši. Kljub novemu sporazumu med Slovenijo in Srbijo pa pri zaposlovanju ostajajo številne birokratske ovire, v obeh državah.
V Slovenskem kmetijstvu imamo veliko uspešnih, inovativnih individualnih poslovnih zgodb. Težava pa je povezovanje in sodelovanje kmetijskih proizvajalcev in ponudnikov živil v večje strukture. Nekaj primerov dobrih praks se sicer razvija predvsem na komercialno prodajnem povezovanju. Dejstvo pa je, da v tem programskem obdobju v zvezi s povezovanjem za lažji nastop na trgu ni bilo bistvenega napredka. Kje so težave in kakšne so prednosti tako za proizvajalce kot kupce? V pogovoru z Jernejko Drolec.
Stanovanjski zakon bi moral v tem času že v drugo javno obravnavo. Med drugim bi, kot je napisan, omogočil dvig najemnin in na drugi strani ustrezno povečanje subvencij vsem, ki si dviga ne bi mogli privoščiti. Združenje stanovanjskih skladov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je takoj po odstopu premierja poslanskim skupinam poslalo prošnjo vsaj za zvišanje točke neprofitne najemnine in na drugi strani subvencij. Prošnja je že tretja od 2016. Stanovanjski skladi namreč z zdajšnjo neprofitno najemnino pogosto ne morejo pokriti niti stroškov lastnega delovanja, kaj šele da bi gradili nove soseske. Katere rešitve so nujne? Ali vemo, kakšen bi bil obljubljeni sistemski vir za stanovanjsko politiko? Kaj se dogaja Ljubljani, kjer bodo na trgu kmalu ponujena razkošna stanovanja, javnih najemnih pa bo vedno premalo? O tem se je z direktorjem JJS MOL Sašom Rinkom pogovarjala Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček. Foto: pixabay/jarmoluk
Po zakonu o pacientovih pravicah imajo tudi bolniki pravico do primerne kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki mora biti poleg tega seveda še dostopna. A čakalne dobe so že vrsto let zelo pereč problem in kljub številnim ukrepom in usmerjanju dodatnih sredstev želenih učinkov ni, še več, pokazalo se je, da podatki o čakalnih dobah, ki so na voljo, sploh ne držijo in da je skoraj polovica čakalnih seznamov neresničnih in neažurnih, kar seveda povzroča bolnikom precejšnje težave, pa tudi nezadovoljstvo. S kakšnimi pritožbami vse se sooča varuhinja pacientovih pravic pa Snežana Ilijaš.
Pred tremi tedni je bila za predsednico uprave največjega naftnega trgovca imenovana Nada Drobne Popovič, ki si je po statutu družbe sama izbrala sodelavce. Poleg nje in delavske predstavnice bosta v upravi še Matija Bitenc in Jože Bajuk. Uprava se je danes predstavila javnosti. Njeni člani bodo sledili sprejeti strategiji do 2022. Razlika s prejšnjo upravo bo le, da zdajšnja ne bo izvedla prevzema avtobusnega podjetja Nomago, ki ga bodo očitno kupile Slovenske železnice. Rast Petrola bo takšna, da bo kazalnik dolga glede na kosmati dobiček med 1,5 in 2,0. Kosmati dobiček EBITDA bo letos presegel 200 mio evrov, kar je zelo ambiciozen načrt. Poslovnih skrivnosti okrog prevzema hrvaškega Croduxa, s katerim bi Petrol dobil še 60 črpalk (tako je načrtovala tudi prejšnja Berločnikova uprava) nova uprava ne razkriva. Tisto, kar je slaba popotnica za notranjo legitimnost – to je za zaupanje znotraj Petrola - je dejstvo, da je Nada Drobne Popović pokazala vrata prejšnji upravi, pri tem pa se ni izločila iz postopkov in pogovorov z njo, če je vedela, da ima sama ambicijo voditi upravo ali biti v njej. V Združenju nadzornikov Slovenije so zato izdali stališče o upravljanju nasprotij interesov pri prehodu člana iz organa nadzora v organ vodenja.
V Četrkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif. Med drugim smo spoznali dijaka 3. letnika Gimnazije Kranj, Dominika Podlogarja, ki je napisal Sonetni venec.
Vlada je potrdila načrt upravljanja turističnih kapacitet v lasti države. Nekateri se veselijo večjega reda v turizmu, konsolidacije in sinergij. Profesorica Ljubica Knežević z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja edino, da je Slovenija za to skoraj malo prepozna: »Časovni vidik je z mojega stališča zelo pomemben, ker ta rast v turizmu, ki smo jo imeli v zadnjih letih, ne bo trajala večno.« Najde se tudi precej kritičnih glasov: tistih, ki države a priori ne marajo v turizmu, tistih, ki v potezi vidijo polje za politični plen. Ne preseneča, da bodo z ustanovitvijo turističnega holdinga nastale nove službe, med drugim v upravnem odboru holdinga. In povsem gotovo je, da bodo ljudje v njem znova takšni, ki bodo blizu vsakokratni vladajoči politiki. Največja ovira do uresničitve tega političnega projekta pa je lahko pridobivanje dovoljenja Agencije za varstvo konkurence. Lakmusov papir bo že odločitev, ki jo agencija sprejema v zvezi s podržavljenjem Term Olimia.
Na kulturni praznik v Veliki čitalnica NUKa na ogled postavljajo Prešernove rokopise ter tiskane in prevodne izdaje Zdravljice dr. Franceta Prešerna. O tem nam je več povedal Žiga Cerkvenik, sodelavec NUKa, s katerim smo nekatere izdaje tudi prelistali.
Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Marko Rozman se je pogovarjal s predsednikom uprave Salonit Anhovo, Julijanom Fortunatom in dr. Metodo Dodič Fikfak
Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1, 7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč. Gore postajajo cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih , včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se zato povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje, zanje bodo morali poskrbeti tudi turistični ponudniki. Tako kot Planinska zveza Slovenije zaenkrat z markacisti še sama skrbi za vzdrževanje planinskih poti.
RTV Slovenija je v sodelovanju z radijskimi napovedovalci, lektorji in fonetiki objavila novo spletno stran Govorni pomočnik. Želimo še izboljšati raven zborne izreke v naši radijski in televizijski hiši in ponuditi pomoč vsem, ki jih jezik zanima. Nastal iz interne potrebe, vsa leta namreč fonetiki izdajajo opozorila o izgovoru, pred desetimi leti so prišli na idejo o konkretnem programu. Velikokrat se namreč pri novih besedah, imenih težko znajdemo pri izgovorjavi, naglasih. Sčasoma je ta program postal dostopen tudi širši javnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gorski reševalci so letos pomagali že 46-krat. Januarja so opravili tretjino več posredovanj kot lani v enakem času, vsak teden je v gorah ugasnilo eno življenje. Statistika ni spodbudna. Priporočila, nasveti, in opozorila ne zaležejo, gorski reševalci pa so vse bolj obremenjeni. Komentar je pripravila Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov