Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
"Skupaj gremo naprej" je geslo ob današnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da se Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov ne uresničuje dovolj ter da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja obsega financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami v postopkih priprave in izvajanja zakonodaje in politik. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Sveta za invalide Republike Slovenije Daneta Kastelica. Ocenil je delo države in invalidskih organizacij v tem letu, pojasnil, zakaj zagovarja mnenje, da mora Svet za invalide Republike Slovenije postati neodvisen organ za zaščito pravic invalidov, ter opozoril tudi na druge težave, s katerimi se ti srečujejo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja, poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Računalniki so postali del našega vsakdana, spremljajo nas na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Code Week Slovenija, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Microsoft Slovenija so ta teden predstavili nov projekt za spodbujanje sodobnih pristopov k razvoju digitalnih veščin v osnovnih šolah, poimenovan Micro:bit na šoli, v okviru katerega bo 15 osnovnih šol prejelo 15 mikrokrmilnikov BBC Micro:bit. Šole se lahko prijavijo še do 5. decembra do 14.00. Več o tem v prispevku Urške Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani potekajo Dnevi družbene odgovornosti, ki so namenjeni promociji, izobraževanju in osveščanju o pomenu družbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dneve organizirata Mreža za družbeno odgovornost Slovenije ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji. Kako politike in prakse poslovanja podjetij in drugih akterjev potekajo v praksi je preveril Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogajanja s sindikati javnega sektorja še niso zaključena, zato tudi niso znane vse finančne posledice dogovora vlade in stavkovnih odborov. Dejstvo pa je, da bodo morala biti sredstva za napovedana zvišanja plač zagotovljena v okviru obstoječih sistemov financiranja za povečane stroške dela. Po vzoru Združenja zdravstvenih zavodov so se zdaj oglasili tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in pozvali odgovorne, da zagotovijo potrebna sredstva. Če se to ne bo zgodilo, bodo domovi za starejše primorani podražiti oskrbnine, ki pri nas glede na ostale evropske države že tako ali tako močno udarijo po žepu.
Ko se je šele začel risati dan, nas je, preden se je odpravila v ambulanto, na Prvem obiskala dr. Nina Fokter Dovnik. Pred kratkim je prejela posebno priznanje Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO). Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije, ki ga je opravljala lani v Madridu, je namreč dosegla največje možno število točk in bila najboljša med 360 kandidati iz vsega sveta. O izpitu, onkologiji, malih radovednostih, ki so prerasle v velike raziskave in delo, prehojenih poteh in željah za prihodnost se je pogovarjala z Mojco Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potem ko je Rusija v bližini polotoka Krim zavzela tri ukrajinske ladje, je ukrajinski predsednik Petro Porošenko podpisal odlok o razglasitvi vojnih razmer za dva meseca, ki pa ga mora odobriti še parlament. Kaj se je zgodilo? V bližini polotoka Krim je najprej ladja ruske obalne straže trčila v ukrajinski vlačilec, nato pa so ruski specialci streljali in zasegli tri ukrajinske ladje – vlačilec in še dve manjši vojaški ladji. Rusija je potrdila uporabo strelnega orožja. Po trditvah Moskve so bili poškodovani trije ukrajinski mornarji, po trditvah Kijeva pa je ranjenih šest ljudi. O tem smo se pogovarjali z nekdanjim dopisnikom iz Moskve in odgovornim urednikom Prvega dr. Andrejem Stoparjem.
Slovenija je dežela, kjer že desetletja prevladuje tako imenovana mokra kultura. Po porabi alkohola smo namreč visoko nad evropskim povprečjem, ki pa je že tako skoraj dvakrat višje kot svetovno. Letno popijemo 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let, pivske navade pa se že desetletja ne spreminjajo. Posebej zaskrbljujoče je, da narašča poraba alkohola med mladostniki in mladimi, še posebej med dekleti. Stroški zaradi škode, ki jo imamo zaradi tega že več kot dvakrat presegajo koristi, kot jih ima zaradi trošarine državni proračun, ugotavljajo danes na 10. nacionalni konferenci o alkoholni politiki. Tam je bila tudi Helena Lovinčič.
Umetna inteligenca in humanoidni roboti že uresničujejo nekatere znanstveno fantastične scenarije. V veliko primerih gre v resnici za trike v smislu »pokaži kaj znaš«, pravih razmišljujočih bitij še nismo ustvarili. Kje so meje umetne inteligence, kakšna naj bodo njene pravice in koliko svobodne volje naj ji dopustimo? To so vprašanja, ki si jih bo človeštvo najverjetneje moralo zastaviti. Odgovore na vprašanji, o čem bodo razmišljali humanoidni roboti in kako bodo živeli leta 2084, pa ponuja predstava Robot Nao, ki si jo še danes in jutri lahko brezplačno ogledate v Kinu Šiška. V njej nastopa robot Nao, predstavo pa bi moral odigrati osemkrat dnevno. Prvi dan se je zataknilo, saj Nao zaradi neznanih programskih hroščev ni deloval pravilno. Je bila vzrok trema ali protest? Na vrata so izobesili napis: »Zaradi osebnih razlogov danes ne delam«. Po stresnem prvem dnevu CoFestivala Nao zdaj nastopa, sicer v angleščini. Z avtorjem predstave in koreografom Dejanom Srhojem se je pogovarjala Urška Henigman.
25. november je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave. Za naš radio je prvi Rusjanov polet opisal Srečko Gombač, avtor knjige o začetkih motornega letenja med Slovenci. O tistih najbolj pomembnih mejnikih v civilnem oz. komercialnem letalstvu smo govorili z Borutom Podgorškom, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo), ki je tudi avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net. Svoje poklicne izkušnje pa sta z nami delila še Alen Debeljak, kapitana pri Adrii Airways, in Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emiratih.
Kritičen pogled na ameriški "črni petek", ki ga z vsakim letom bolj posvojujejo tudi naši trgovci, je prispevala Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Tri MUHE in soustanoviteljica Zadruge BUNA.
Prejšnji konec tedna je Ljubljano obiskal eden najbolj vidnih, vplivnih pa tudi razvpitih in kontroverznih javnih intelektualcev na svetu, kanadski psiholog Jordan B. Peterson, čigar knjiga 12 pravil za življenje, v kateri ponuja recepte za premagovanje kaosa sodobnega življenja, je postala globalna pa – odkar je za prevod poskrbela založba Družina – tudi slovenska prodajna uspešnica. Peterson je imel dobro obiskano predavanje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, mi pa smo ga po predavanju povabili pred naš mikrofon. O 12 pravilih za življenje se je z Jordanom Petersonom pogovarjal Goran Dekleva, prvode pa je bral Matej Rus. foto: Wikipedia
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Slovenija letos praznuje 50. letnico organizirane psihoterapevtske dejavnosti in 50. letnico ustanovitve Sekcije za psihoterapijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Slovenska televizija je letos praznovala 60. obletnico, svetovna televizija pa od začetka rednega oddajanja britanske BBC 24 let več. Na današnji svetovni dan televizije so pri organizaciji združenih narodov povedali, da lahko televizija zaradi svoje ključne vloge pri razvoju informacijske družbe pomaga pri distribuciji visoko kakovostnih vsebin tako v razvitih državah kot državah v razvoju. Medtem v razvitih državah opažamo, da gledanost televizijskih programov upada. O prihodnosti televizije smo govorili s prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
Neveljaven email naslov