Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
Neveljaven email naslov