Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
Prednovoletno vzdušje v Avstriji je letos v znamenju številnih ukrepov zaradi covida 19. V težavah so predvsem hotelirji in gostinci na Dunaju, ki v tem času navadno zaslužijo največ. Dodatno jih skrbijo tudi posledice nedavnega terorističnega napada. V prvih decembrskih dneh so Avstrijci še lahko odšli po nakupih, pa tudi v galerije in muzeje, zdaj jih torej čakajo ostrejši ukrepi in upanje, da bo prihodnje leto kljub vsemu bolj optimistično.
Miro Rismondo iz Valburge blizu Medvod, po izobrazbi kuhar, je v svojem kraju znan kot izdelovalec lesenih in ledenih skulptur, pred kratkim pa se je lotil povsem drugačnega ustvarjanja. Odprl je manjšo pekarno, kjer med drugim peče kruh, kakršnega so delali naši predniki, Slovani.
Epidemija novega koronavirusa in ukrepi za omejitev covida, so otežili življenje tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Med njimi so tudi otroci in odrasli, ki jih v tujino napotijo na obsevanje s protonskimi žarki. Znova se torej postavlja vprašanje: Zakaj ne bi Slovenija dobila svojega protonskega centra za obsevanje bolnikov z rakom? Odgovor je poiskal Iztok Konc. Foto: Llorenzi/ WikimediaCommons, cc
Glede na predlog sedmega protikoronskega zakona bo delodajalec lahko delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V javnem sektorju bo pogodba lahko odpovedana brez navedbe poslovnega razloga. Pogoj za starostno upokojitev delojemalec običajno izpolni ko dopolni 60 let in ima 40 let delovne dobe. Do sedaj sta se z upokojitvijo morala strinjati oba – tako delavec kot delodajalec. Kot beremo v razlagi vlada s tem predlogom poenostavlja postopek upokojevanja, saj bo delodajalec lahko brez soglasja delavca tega napotil na ZPIZ. Sindikati, so na nogah, menijo, da bi bil predlog lahko ustavno sporen, saj posega v pravico posameznika do dela; Še posebej sporna se jim zdi odpoved pogodbe brez navedbe poslovnega razloga. Delodajalci predlog vlade podpirajo, ko delavec izpolni oba pogoja, naj se upokoji. Podobno menijo tudi obrtniki, ki pravijo da mnogi mladi, zato ker nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, ne dobijo priložnosti za zaposlitev.
Obljuba bogatih zaslužkov prek investicijskih vlaganj je eden izmed najpogostejših poskusov goljufij, tarča pa smo državljani, ki nas ponudbe dosežejo povsod, kjer smo – ali doma na kavču, ali pri delu od doma s šolajočimi se otroki ali pa v službi, ko brskamo po spletu in nam pot prekrižajo članki na verodostojnih portalih, ki se izkažejo za lažne novice. Policija v letu 2020 na splošno zaznava porast oškodovanj fizičnih in pravnih oseb iz naslova goljufij na spletu. Do sredine novembra je obravnavala 58 takih primerov, katerih skupna škoda je bila 1.1 milijona evrov. Več Cirila Štuber.
Danes obeležujemo mednarodni dan migrantov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila pred 20-imi leti. 18. december je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990. In če pogledamo stanje tri desetletja po sprejetju te konvencije – migranti znotraj Evropske unije imajo med pandemijo novega koronavirusa pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo nemoteno. Po drugi strani pa je kriza, tudi pri nas, še poglobila že dlje časa prisotne težave, kot so otežen dostop do zaposlitve, bivanjska problematika in soočanje z diskriminacijo.
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
V času pandemije, ko se razmere v gospodarstvu, sploh na področju storitev, resno zaostrujejo, je vse več tudi zgodb o uspehu. Tri je z natečajem ZA podjetno Slovenijo izbral Klub slovenskih podjetnikov. Nagrajena podjetja so se po eni strani nadpovprečno uspešno spopadla z omejitvami pandemije, hkrati pa so ob tem reševala tudi vsakdanje težave ljudi in ožjega oziroma širšega okolja. Urška Jereb
Predsednik ustavnega sodišča doktor Rajko Knez še vedno upa, da bo politiki uspelo uskladiti volilno zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Dali smo 2 letni rok, kar je neobičajno dolgo pravi Knez. Tudi zato, ker smo se zavedali, da gre za težko nalogo.
Srednješolcem Gimnazije Celje Center, ki je že nekaj let ena od najbolj dejavnih srednjih šol v Sloveniji, jim tudi v obdobju epidemije ni prav nič dolgčas. Spletni časopis, impro liga, snemaj glasbenih spotov, igranje šaha, je le nekaj od kar sedemdesetih obšolskih dejavnostih, ki jih dijaki te šole izvajajo na medmrežju. Dekliški pevski zbor skupaj z drugimi glasbenimi skupinami šole pripravlja virtualni koncert. Ta bo posvečen 30-letnici slovenskega plebiscita. 16. mladih pevk na daljavo posnelo video spot. Pobudnica snemanja je dijakinja 1. letnika Hajdi Sevčnikar. »Zelo pomembno se mi je zdelo, da članice pevskega zbora ostanemo povezane tudi med epidemijo. Usklajevanje, snemanje in montaža spota je bila res naporna, a mi je bilo to delo v velik užitek.« Dijaka izdala slikanico Tudi Luka nosi masko. Avtor besedila je predsednik dijaške skupnosti Jon Knanjir. Ta meni, da so ljudje zaradi epidemije spet začeli ceniti pristne medsebojne odnose. »Prijazen pozdrav, nasmeh in objem so začeli izginjati. Mislim pa, da ko bomo epidemijo premagali, se bodo spet začeli vračati v naša življenja.«
Ta ukrep lahko v precep spravi tudi policiste, saj bo ob tako nejasnih situacijah nastopila izjemno velika nevarnost zlorab
V 90. letu starosti se je poslovil britanski mojster vohunskega romana, John Le Carré. Podpisal se je pod več kot 20 romanov, tem pa je dodal še več zbirk kratke proze. Po njegovih delih so bili posneti tudi številni svetovno odmevni filmi in televizijske nadaljevanke – omenimo vsaj Kotlarja, krojača, vojaka, vohuna iz sedemdesetih z Alecom Guinessom v glavni vlogi pa Rusko hišo s Seanom Conneryjem in Michelle Pfeifer ter Zvestega vrtnarja z Ralphom Finnesom. S čim neki je torej Le Carré prepričal najprej milijone bralk in bralcev po vsem svetu, nazadnje pa še holivudske producente? foto: John Le Carré, leta 2008 v Hamburgu (Krimidoedel / Wikipedia)
Čas, ko je velik del našega javnega življenja zaprt zaradi epidemije koronavirusa, zaposleni v vsakem poklicu doživljajo drugače. Kako je ta zdravstvena in gospodarska kriza vplivala na taksiste, je na ljubljanskih ulicah preverjala Alja Zore, ki se je naprej odpravila pred klinični center.
Žirovska Alpina, ki se je že pred zdravstveno krizo srečevala z neizprosno in poceni konkurenco na Kitajskem in v Aziji, se je tudi zaradi posledic zdravstvene krize znašla v novih težavah. Zaradi izgubljenih prihodkov in naročil na športnem programu, zaprte maloprodajne mreže, okrnjene prodaje modne obutve, bodo morali prihodnje leto odpustiti več kot 30 zaposlenih. Program presežnih delavcev so popoldne predstavil svetu delavcev in predstavnikom sindikatov. Direktor Alpine Harij Bogataj je v pogovoru z Aljano Jocif poudaril: »Prvi korona ukrep smo v Alpini preživeli, drugi nam je spodmaknil tla.« V Žireh je zdaj 314 zaposlenih. »Zmanjševanje stroškov dela, tudi odpuščanje, je neizbežno«, pojasnjuje Harij Bogataj, »zato smo že pripravili program presežnih delavcev. »Število zaposlenih, ki bodo ostali brez dela, ni dokončno. Obdržali bomo strokovno izobražene kadre: modelirje, razvojnike, število zaposlenih bomo zmanjševali v proizvodnji in morda tudi v režiji.« V modni diviziji se je prodaja prepolovila, proizvodnjo brizgane obutve bodo preselili v hčerinsko družbo Bromi v Bosni, kamor so že preselili stroj, vreden milijon evrov. »Divizijo modne obutve bomo ohranili, saj je Alpina prepoznavna blagovna znamka med zvestimi kupci, še posebej zdaj, ko smo kupili blagovno znamko Peter Kozina in Peko, kar je bila dobra strateška odločitev. Zdaj vsi zahajajo v naravo, ni več zabav, porok, predstav, prireditev, prodaja modne obutve se je prepolovila. Do konca decembra imamo veliko naročil, ki jih bomo izpolnili. Upamo, da država ne bo sprejela kakšnih ukrepov, ki bi prizadeli gospodarstvo«. V Alpini se prilagajajo trenutnim razmeram. S spletno prodajo ustvarijo tretjino prihodkov. Direktor Alpine Harij Bogataj dodaja: »Med prvo epidemijo smo bili v Alpini prvi, ki smo delavce tudi zaradi razmere na italijanskem trgu poslali domov, in nismo imeli nobenega okuženega. Zdaj proizvodnja teče. Za nas so na prvem mestu kupci in izpolnjena naročila. Desetina zaposlenih je bila okuženih, zdaj so se razmere umirile. Zelo podpiramo delo od doma.«
Socialne razmere se zaradi epidemije Covida in protikoronskih ukrepov zaostrujejo, k temu pa svoje dodajajo še nekatere poteze oblasti, zaradi katerih so ogroženi mnogi prekarci, predvsem samozaposleni v kulturnih dejavnostih. Narašča število ljudi, ki so ostali brez dela in brez dohodkov. Kriza je spet najbolj prizadela najbolj ranljive in tiste, ki so že itak na socialnem dnu. Deloma te razmere blažijo akcije dobrodelnih ustanov. Vsaj nekaterim med tistimi najbolj ogroženimi lahko dobrodelne akcije vsaj deloma in vsaj za nekaj časa olajšajo življenje. Danes predstavljamo akcijo, ki so jo pripravili v Društvu Pomagajmo slovenskim otrokom. O projektu se je Drago Balažič pogovarjal s Petro Ilc.
Združenje Manager se v teh mesecih ukvarja tako s posledicami epidemije kot z vprašanji razvoja, rasti produktivnosti in večanja blaginje, za katero naj bi namenili tudi prihodnja obsežna evropska in lastna sredstva
12. decembra 1920 je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva ustanovljen Šentjakobski oder. Na Štefanovo, 26. decembra 1920, so v gostilni pri Lozarju odigrali nekaj komičnih točk s petjem in glasbo. Danes so številke: več kot 140 članov, ljubiteljskih igralk in igralcev, ki letno uprizorijo prek 150 gledaliških predstav, čez 40 gostovanj, 20 tisoč in več obiskovalcev. V sto letih je bilo odigranih čez 600 premier in prek 12 tisoč ponovitev od tega okrog sto krstnih uprizoritev in več kot 170 del slovenskih avtorjev.
Nizke obrestne mere za posojila še vedno vztrajajo in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. Posojila so poceni, a kljub temu je treba pred najemom o marsičem razmisliti. Nizke obrestne mere morajo izkoristiti predvsem tisti, ki so se dolgoročno zadolžili po precej višjih, in reprogramirati stara posojila. Kakšen razmislek je potreben pri odplačevanju starih in najemanju novih posojil in tudi, kako zamrznemo odplačevanje posojila, če smo ostali brez dohodkov, se je Cirila Štuber pogovarjala s finančno svetovalko Ano Vezovišek.
Neveljaven email naslov