Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija. Vsi objekti so bele barve. Narejeni so iz betona, stekla in lesa. Obdani so z belo železno konstrukcijo. Na tleh so bele kocke iz betona.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej stoji samostojno minaret. Kot pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić, so arhitekti ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta po besedah Porića simbolizira bližino Boga, nadalje pojasnjuje, da kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.
»Džamija sprejme do tisoč 500 vernikov, poleti bomo lahko odprli njena vrata in omogočili prisotnost pri molitvi še večjemu številu vernikov. Ženske bodo lahko opravljale molitve na galeriji džamije.«
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
»V kletnih prostorih so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.«
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Arhitekt Matija Bevk: »Ljubljanska džamija je spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture.«
Gonilna sila izgradnje džamije je bil mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus. Ta ne skriva sreče in zadovoljstva ob uresničitvi desetletnih sanj muslimanov v Sloveniji.
»Muslimanski kulturni center je prostor duhovnosti in miru, kjer bomo vsakogar sprejeli z odprtim srcem in duhom.«
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija. Vsi objekti so bele barve. Narejeni so iz betona, stekla in lesa. Obdani so z belo železno konstrukcijo. Na tleh so bele kocke iz betona.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej stoji samostojno minaret. Kot pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić, so arhitekti ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta po besedah Porića simbolizira bližino Boga, nadalje pojasnjuje, da kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.
»Džamija sprejme do tisoč 500 vernikov, poleti bomo lahko odprli njena vrata in omogočili prisotnost pri molitvi še večjemu številu vernikov. Ženske bodo lahko opravljale molitve na galeriji džamije.«
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
»V kletnih prostorih so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.«
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Arhitekt Matija Bevk: »Ljubljanska džamija je spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture.«
Gonilna sila izgradnje džamije je bil mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus. Ta ne skriva sreče in zadovoljstva ob uresničitvi desetletnih sanj muslimanov v Sloveniji.
»Muslimanski kulturni center je prostor duhovnosti in miru, kjer bomo vsakogar sprejeli z odprtim srcem in duhom.«
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo? Foto: geralt/ pixabay
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Pri izrednih ukrepih obstaja zmeraj nevarnost, da obtičijo v podzavesti – ne le državljanov, pač pa predvsem oblastnikov. Aleš Kocjan
"Starši si morajo vzeti čas in pojasniti otrokom, da tudi oni prispevajo k zmanjšanju širjenja korona virusa," pojasnjuje razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Neveljaven email naslov
