Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija. Vsi objekti so bele barve. Narejeni so iz betona, stekla in lesa. Obdani so z belo železno konstrukcijo. Na tleh so bele kocke iz betona.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej stoji samostojno minaret. Kot pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić, so arhitekti ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta po besedah Porića simbolizira bližino Boga, nadalje pojasnjuje, da kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.
»Džamija sprejme do tisoč 500 vernikov, poleti bomo lahko odprli njena vrata in omogočili prisotnost pri molitvi še večjemu številu vernikov. Ženske bodo lahko opravljale molitve na galeriji džamije.«
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
»V kletnih prostorih so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.«
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Arhitekt Matija Bevk: »Ljubljanska džamija je spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture.«
Gonilna sila izgradnje džamije je bil mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus. Ta ne skriva sreče in zadovoljstva ob uresničitvi desetletnih sanj muslimanov v Sloveniji.
»Muslimanski kulturni center je prostor duhovnosti in miru, kjer bomo vsakogar sprejeli z odprtim srcem in duhom.«
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Muslimanski kulturni center v Ljubljani sestavlja šest objektov, njegovo srce je džamija. Vsi objekti so bele barve. Narejeni so iz betona, stekla in lesa. Obdani so z belo železno konstrukcijo. Na tleh so bele kocke iz betona.
Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke, ob njej stoji samostojno minaret. Kot pojasnjuje tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić, so arhitekti ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta po besedah Porića simbolizira bližino Boga, nadalje pojasnjuje, da kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.
»Džamija sprejme do tisoč 500 vernikov, poleti bomo lahko odprli njena vrata in omogočili prisotnost pri molitvi še večjemu številu vernikov. Ženske bodo lahko opravljale molitve na galeriji džamije.«
Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
»V kletnih prostorih so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.«
Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.
Arhitekt Matija Bevk: »Ljubljanska džamija je spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture.«
Gonilna sila izgradnje džamije je bil mufti islamske skupnosti dr. Nedžad Grabus. Ta ne skriva sreče in zadovoljstva ob uresničitvi desetletnih sanj muslimanov v Sloveniji.
»Muslimanski kulturni center je prostor duhovnosti in miru, kjer bomo vsakogar sprejeli z odprtim srcem in duhom.«
Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Kar 77 odstotkov mladih se zaposli v eni izmed prekarnih, torej nezanesljivih oblik dela. To pomeni, da lahko pozabijo na pravice, ki jih imajo redno zaposleni. Predvsem pa so pod nenehnim stresom zaradi fleksibilnosti in neznane prihodnosti. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Finančna uprava je oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da je od 312 milijonov na računih v tujini kar 100 milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava pojasnjuje pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.
Raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« so v kačjem strupu odkrili protein, ki zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Z odkritjem se obeta nov način zdravljenja venske tromboze in trombembolije. Trenutna terapija je sicer učinkovita, vendar se zdravljenje lahko zelo zaplete. Trombebolija je še vedno najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Odkritje kompleksnega proteina v modrasovem strupu je zato žarek upanja za bolnike in tudi zdravnike. Skupino domačih in tujih znanstvenikov je vodil dr. Igor Križaj z Instituta »Jožef Stefan«. Pomemben dosežek je podrobneje predstavil v pogovoru z Iztokom Koncem. Foto: IJS
Neveljaven email naslov