Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodki. Kaj pa narodne skupnosti?
Reka je prvo mesto na Hrvaškem z nazivom Evropska prestolnica kulture. Tri osrednje teme – voda, delo in migracije, povezane z reško identiteto in aktualne v širšem evropskem okolju, se prepletajo in tvorijo Luko različnosti, kar je tudi slogan projekta.
Uradni program Reka – EPK 2020 – se bo začel 1. februarja s slovesnostjo in posebnim programom ter se v mestu in okoliških krajih nadaljeval do konca januarja prihodnje leto, z bogato kulturno ponudbo za vse generacije in najrazličnejše okuse – od koncertov, razstav, gledaliških dogodkov in umetniških posegov v javni prostor, do festivalov in konferenc, ter seveda reškega karnevala, tokrat z močnejšo mednarodno udeležbo, tudi iz irskega Galwaya, letošnje druge evropske prestolnice kulture.
Med cilji projekta Reka, Evropska prestolnice kulture 2020, je tudi okrepitev mednarodne prepoznavnosti mesta in s tem tudi povečanje vlaganj vanj, pojasnjuje župan Reke Vojko Obersnel v pogovoru z Marjano Mirković.
“Pričakujemo velik obisk Reke, glede na to, da je za vse leto pripravljenih več kot šeststo različnih dogajanj. Seveda pričakujemo večino gostov iz našega najbližjega sosedstva, torej predvsem Slovenije, posebej Ljubljane. Prav tako pričakujemo goste z Madžarske, Avstrije in Italije. To so trgi, na katere smo najbolj usmerili naše oglaševanje.”
Priprava projekta je večkrat burila duhove; od spornega promocijskega videa, ki je žel kritike in pohvale, do nedavnega požiga umetniške instalacije s senom na reškem Korzu in razburjanja zaradi nove instalacije, napovedane na reškem nebotičniku v obliki velike, zavržene in pozabljene peterokrake zvezde.
Največ prahu pa je dvignila obnova ladje Galeb. Po besedah župana Vojka Obersnela, ki ima tudi slovenske korenine, projekt predstavlja preteklost in sedanjost Reke in preteklosti ne morejo in nočejo izbrisati.
“To je seveda sprožilo veliko razprav, največji problem je bila zamisel o obnovi ladje Galeb, kljub dejstvu, da gre za zavarovano kulturno dobrino Republike Hrvaške. Toda ljudje, ki očitno ne zmorejo širšega pogleda, poosebljajo Galeb zgolj z osebnostjo Josipa Broza Tita in dolgo časa smo potrebovali, da smo zaprli finančno konstrukcijo. To je zdaj rešeno in veseli me, da bo obnovljen Galeb ob koncu tega leta postal še ena turistična zanimivost na Reki.”
Projekt predvideva tudi izgradnjo infrastrukture, preureditev hale na Delti in industrijskega kompleksa Rikard Benčić, kjer nastanja nova kulturna četrt z muzeji in knjižnico, odprto predvidoma do konca februarja prihodnje leto.
Pri organizaciji in produkciji sodeluje več kot sto imen in organizacij, med njimi so iz Slovenije Maska, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Hiša otrok in umetnosti iz Ljubljane. Med partnerji pa so navedeni Loški muzej, City Tool Box in Lutkovno gledališče iz Maribora ter Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Univerza v Ljubljani.
Organizatorji med drugim napovedujejo julijsko premiero predstave Janeza Janše in sodelovanje filozofinje Renate Salecl na festivalu kratke zgodbe, maja pa bo na Reki nastopil Tržaški partizanski pevski zbor.
Med partnerji, ki sodelujejo v projektu, je navedeno tudi KPD Slovenski dom Bazovica, toda ob pripravi so bila pričakovanja drugačna, pravi podpredsednica Jasmina Dlačić, razočarana, ker jih niso dejavneje vključili v program.
Manjšine tako sodelujejo predvsem na Porto Etno festivalu svetovne glasbe in kulinarike ter se predstavljajo v okviru kulinaričnega programa, v katerem sodeluje okrog dvajset organizacij, in folklornega programa, ki ima manj kot deset udeležencev. Člani pevskega zbora Bazovica pa bodo sodelovali tudi v skupnem zboru, ki se bo predstavil v enem od programov.
Posebej slovesna bo jutrišnja uradna otvoritev, celodnevni program na 30 različnih lokacijah v mestu.
Kaj vse se bo dogajalo in tudi kako sta povezani Reka in Ljubljana, lahko slišite v prispevku Marjane Mirković.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodki. Kaj pa narodne skupnosti?
Reka je prvo mesto na Hrvaškem z nazivom Evropska prestolnica kulture. Tri osrednje teme – voda, delo in migracije, povezane z reško identiteto in aktualne v širšem evropskem okolju, se prepletajo in tvorijo Luko različnosti, kar je tudi slogan projekta.
Uradni program Reka – EPK 2020 – se bo začel 1. februarja s slovesnostjo in posebnim programom ter se v mestu in okoliških krajih nadaljeval do konca januarja prihodnje leto, z bogato kulturno ponudbo za vse generacije in najrazličnejše okuse – od koncertov, razstav, gledaliških dogodkov in umetniških posegov v javni prostor, do festivalov in konferenc, ter seveda reškega karnevala, tokrat z močnejšo mednarodno udeležbo, tudi iz irskega Galwaya, letošnje druge evropske prestolnice kulture.
Med cilji projekta Reka, Evropska prestolnice kulture 2020, je tudi okrepitev mednarodne prepoznavnosti mesta in s tem tudi povečanje vlaganj vanj, pojasnjuje župan Reke Vojko Obersnel v pogovoru z Marjano Mirković.
“Pričakujemo velik obisk Reke, glede na to, da je za vse leto pripravljenih več kot šeststo različnih dogajanj. Seveda pričakujemo večino gostov iz našega najbližjega sosedstva, torej predvsem Slovenije, posebej Ljubljane. Prav tako pričakujemo goste z Madžarske, Avstrije in Italije. To so trgi, na katere smo najbolj usmerili naše oglaševanje.”
Priprava projekta je večkrat burila duhove; od spornega promocijskega videa, ki je žel kritike in pohvale, do nedavnega požiga umetniške instalacije s senom na reškem Korzu in razburjanja zaradi nove instalacije, napovedane na reškem nebotičniku v obliki velike, zavržene in pozabljene peterokrake zvezde.
Največ prahu pa je dvignila obnova ladje Galeb. Po besedah župana Vojka Obersnela, ki ima tudi slovenske korenine, projekt predstavlja preteklost in sedanjost Reke in preteklosti ne morejo in nočejo izbrisati.
“To je seveda sprožilo veliko razprav, največji problem je bila zamisel o obnovi ladje Galeb, kljub dejstvu, da gre za zavarovano kulturno dobrino Republike Hrvaške. Toda ljudje, ki očitno ne zmorejo širšega pogleda, poosebljajo Galeb zgolj z osebnostjo Josipa Broza Tita in dolgo časa smo potrebovali, da smo zaprli finančno konstrukcijo. To je zdaj rešeno in veseli me, da bo obnovljen Galeb ob koncu tega leta postal še ena turistična zanimivost na Reki.”
Projekt predvideva tudi izgradnjo infrastrukture, preureditev hale na Delti in industrijskega kompleksa Rikard Benčić, kjer nastanja nova kulturna četrt z muzeji in knjižnico, odprto predvidoma do konca februarja prihodnje leto.
Pri organizaciji in produkciji sodeluje več kot sto imen in organizacij, med njimi so iz Slovenije Maska, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Hiša otrok in umetnosti iz Ljubljane. Med partnerji pa so navedeni Loški muzej, City Tool Box in Lutkovno gledališče iz Maribora ter Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Univerza v Ljubljani.
Organizatorji med drugim napovedujejo julijsko premiero predstave Janeza Janše in sodelovanje filozofinje Renate Salecl na festivalu kratke zgodbe, maja pa bo na Reki nastopil Tržaški partizanski pevski zbor.
Med partnerji, ki sodelujejo v projektu, je navedeno tudi KPD Slovenski dom Bazovica, toda ob pripravi so bila pričakovanja drugačna, pravi podpredsednica Jasmina Dlačić, razočarana, ker jih niso dejavneje vključili v program.
Manjšine tako sodelujejo predvsem na Porto Etno festivalu svetovne glasbe in kulinarike ter se predstavljajo v okviru kulinaričnega programa, v katerem sodeluje okrog dvajset organizacij, in folklornega programa, ki ima manj kot deset udeležencev. Člani pevskega zbora Bazovica pa bodo sodelovali tudi v skupnem zboru, ki se bo predstavil v enem od programov.
Posebej slovesna bo jutrišnja uradna otvoritev, celodnevni program na 30 različnih lokacijah v mestu.
Kaj vse se bo dogajalo in tudi kako sta povezani Reka in Ljubljana, lahko slišite v prispevku Marjane Mirković.
Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Vprašanje, kakšna naj bo kvalitetna šola danes, katerim znanjem naj posveti pozornost, je eno tistih, ki lahko danes sproža nadvse različne odzive, različna mnenja. V sodobni družbi, tako bogati z najrazličnejšim znanji – in tudi različnimi prioritetami –, je postalo kar zahtevno sploh določiti, kaj je temeljno in neobhodno, kaj zaželeno in koristno, česa je preveč in česa premalo. Dan ima pač še vedno samo 24 ur. A načeloma velja, da je eno ključnih poslanstev šole v tem, da otroke in mlade opremi s temeljnimi znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. Da nas opremi z znanji, ki jih za življenje v sodobni družbi potrebujemo. In danes vse številnejše vidike naših življenj usmerjajo algoritmi umetne inteligence, tehnologija, o principih katere nas večina ve le zelo malo ali nič. To je za slovensko družbo resen problem, opozarjajo strokovnjaki. Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zato danes pripravil posvet z naslovom Spoznavanje umetne inteligence v slovenski šolah.
Podjetja s hitro modo vse pogosteje v svojih trgovinah ponujajo možnost doniranja rabljenih oblačil pod pretvezo po njihovi ponovni uporabi. A kot so z raziskavo ugotovili v bruseljskem Changing market foundation, velike modne znamke s tem v večini primerov zavajajo potrošnike. Ugotovili so, da so zabojniki, v katerih modne znamke zbirajo svoja rabljena oblačila pod pretvezo po njihovi reciklaži, v več kot tri četrt primerih zgolj vaba za nadaljnjo potrošnjo.
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje
V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.
»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.
V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.
Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.
Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.
V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.
Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.
Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.
Neveljaven email naslov