Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodki. Kaj pa narodne skupnosti?
Reka je prvo mesto na Hrvaškem z nazivom Evropska prestolnica kulture. Tri osrednje teme – voda, delo in migracije, povezane z reško identiteto in aktualne v širšem evropskem okolju, se prepletajo in tvorijo Luko različnosti, kar je tudi slogan projekta.
Uradni program Reka – EPK 2020 – se bo začel 1. februarja s slovesnostjo in posebnim programom ter se v mestu in okoliških krajih nadaljeval do konca januarja prihodnje leto, z bogato kulturno ponudbo za vse generacije in najrazličnejše okuse – od koncertov, razstav, gledaliških dogodkov in umetniških posegov v javni prostor, do festivalov in konferenc, ter seveda reškega karnevala, tokrat z močnejšo mednarodno udeležbo, tudi iz irskega Galwaya, letošnje druge evropske prestolnice kulture.
Med cilji projekta Reka, Evropska prestolnice kulture 2020, je tudi okrepitev mednarodne prepoznavnosti mesta in s tem tudi povečanje vlaganj vanj, pojasnjuje župan Reke Vojko Obersnel v pogovoru z Marjano Mirković.
“Pričakujemo velik obisk Reke, glede na to, da je za vse leto pripravljenih več kot šeststo različnih dogajanj. Seveda pričakujemo večino gostov iz našega najbližjega sosedstva, torej predvsem Slovenije, posebej Ljubljane. Prav tako pričakujemo goste z Madžarske, Avstrije in Italije. To so trgi, na katere smo najbolj usmerili naše oglaševanje.”
Priprava projekta je večkrat burila duhove; od spornega promocijskega videa, ki je žel kritike in pohvale, do nedavnega požiga umetniške instalacije s senom na reškem Korzu in razburjanja zaradi nove instalacije, napovedane na reškem nebotičniku v obliki velike, zavržene in pozabljene peterokrake zvezde.
Največ prahu pa je dvignila obnova ladje Galeb. Po besedah župana Vojka Obersnela, ki ima tudi slovenske korenine, projekt predstavlja preteklost in sedanjost Reke in preteklosti ne morejo in nočejo izbrisati.
“To je seveda sprožilo veliko razprav, največji problem je bila zamisel o obnovi ladje Galeb, kljub dejstvu, da gre za zavarovano kulturno dobrino Republike Hrvaške. Toda ljudje, ki očitno ne zmorejo širšega pogleda, poosebljajo Galeb zgolj z osebnostjo Josipa Broza Tita in dolgo časa smo potrebovali, da smo zaprli finančno konstrukcijo. To je zdaj rešeno in veseli me, da bo obnovljen Galeb ob koncu tega leta postal še ena turistična zanimivost na Reki.”
Projekt predvideva tudi izgradnjo infrastrukture, preureditev hale na Delti in industrijskega kompleksa Rikard Benčić, kjer nastanja nova kulturna četrt z muzeji in knjižnico, odprto predvidoma do konca februarja prihodnje leto.
Pri organizaciji in produkciji sodeluje več kot sto imen in organizacij, med njimi so iz Slovenije Maska, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Hiša otrok in umetnosti iz Ljubljane. Med partnerji pa so navedeni Loški muzej, City Tool Box in Lutkovno gledališče iz Maribora ter Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Univerza v Ljubljani.
Organizatorji med drugim napovedujejo julijsko premiero predstave Janeza Janše in sodelovanje filozofinje Renate Salecl na festivalu kratke zgodbe, maja pa bo na Reki nastopil Tržaški partizanski pevski zbor.
Med partnerji, ki sodelujejo v projektu, je navedeno tudi KPD Slovenski dom Bazovica, toda ob pripravi so bila pričakovanja drugačna, pravi podpredsednica Jasmina Dlačić, razočarana, ker jih niso dejavneje vključili v program.
Manjšine tako sodelujejo predvsem na Porto Etno festivalu svetovne glasbe in kulinarike ter se predstavljajo v okviru kulinaričnega programa, v katerem sodeluje okrog dvajset organizacij, in folklornega programa, ki ima manj kot deset udeležencev. Člani pevskega zbora Bazovica pa bodo sodelovali tudi v skupnem zboru, ki se bo predstavil v enem od programov.
Posebej slovesna bo jutrišnja uradna otvoritev, celodnevni program na 30 različnih lokacijah v mestu.
Kaj vse se bo dogajalo in tudi kako sta povezani Reka in Ljubljana, lahko slišite v prispevku Marjane Mirković.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodk, ki se bodo zvrstili v letu dni. Kako pa so v to luko različnosti vključene narodne skupnosti?
Reka jutri uradno postaja Evropska prestolnica kulture z več kot 600 različnimi dogodki. Kaj pa narodne skupnosti?
Reka je prvo mesto na Hrvaškem z nazivom Evropska prestolnica kulture. Tri osrednje teme – voda, delo in migracije, povezane z reško identiteto in aktualne v širšem evropskem okolju, se prepletajo in tvorijo Luko različnosti, kar je tudi slogan projekta.
Uradni program Reka – EPK 2020 – se bo začel 1. februarja s slovesnostjo in posebnim programom ter se v mestu in okoliških krajih nadaljeval do konca januarja prihodnje leto, z bogato kulturno ponudbo za vse generacije in najrazličnejše okuse – od koncertov, razstav, gledaliških dogodkov in umetniških posegov v javni prostor, do festivalov in konferenc, ter seveda reškega karnevala, tokrat z močnejšo mednarodno udeležbo, tudi iz irskega Galwaya, letošnje druge evropske prestolnice kulture.
Med cilji projekta Reka, Evropska prestolnice kulture 2020, je tudi okrepitev mednarodne prepoznavnosti mesta in s tem tudi povečanje vlaganj vanj, pojasnjuje župan Reke Vojko Obersnel v pogovoru z Marjano Mirković.
“Pričakujemo velik obisk Reke, glede na to, da je za vse leto pripravljenih več kot šeststo različnih dogajanj. Seveda pričakujemo večino gostov iz našega najbližjega sosedstva, torej predvsem Slovenije, posebej Ljubljane. Prav tako pričakujemo goste z Madžarske, Avstrije in Italije. To so trgi, na katere smo najbolj usmerili naše oglaševanje.”
Priprava projekta je večkrat burila duhove; od spornega promocijskega videa, ki je žel kritike in pohvale, do nedavnega požiga umetniške instalacije s senom na reškem Korzu in razburjanja zaradi nove instalacije, napovedane na reškem nebotičniku v obliki velike, zavržene in pozabljene peterokrake zvezde.
Največ prahu pa je dvignila obnova ladje Galeb. Po besedah župana Vojka Obersnela, ki ima tudi slovenske korenine, projekt predstavlja preteklost in sedanjost Reke in preteklosti ne morejo in nočejo izbrisati.
“To je seveda sprožilo veliko razprav, največji problem je bila zamisel o obnovi ladje Galeb, kljub dejstvu, da gre za zavarovano kulturno dobrino Republike Hrvaške. Toda ljudje, ki očitno ne zmorejo širšega pogleda, poosebljajo Galeb zgolj z osebnostjo Josipa Broza Tita in dolgo časa smo potrebovali, da smo zaprli finančno konstrukcijo. To je zdaj rešeno in veseli me, da bo obnovljen Galeb ob koncu tega leta postal še ena turistična zanimivost na Reki.”
Projekt predvideva tudi izgradnjo infrastrukture, preureditev hale na Delti in industrijskega kompleksa Rikard Benčić, kjer nastanja nova kulturna četrt z muzeji in knjižnico, odprto predvidoma do konca februarja prihodnje leto.
Pri organizaciji in produkciji sodeluje več kot sto imen in organizacij, med njimi so iz Slovenije Maska, Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Hiša otrok in umetnosti iz Ljubljane. Med partnerji pa so navedeni Loški muzej, City Tool Box in Lutkovno gledališče iz Maribora ter Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Univerza v Ljubljani.
Organizatorji med drugim napovedujejo julijsko premiero predstave Janeza Janše in sodelovanje filozofinje Renate Salecl na festivalu kratke zgodbe, maja pa bo na Reki nastopil Tržaški partizanski pevski zbor.
Med partnerji, ki sodelujejo v projektu, je navedeno tudi KPD Slovenski dom Bazovica, toda ob pripravi so bila pričakovanja drugačna, pravi podpredsednica Jasmina Dlačić, razočarana, ker jih niso dejavneje vključili v program.
Manjšine tako sodelujejo predvsem na Porto Etno festivalu svetovne glasbe in kulinarike ter se predstavljajo v okviru kulinaričnega programa, v katerem sodeluje okrog dvajset organizacij, in folklornega programa, ki ima manj kot deset udeležencev. Člani pevskega zbora Bazovica pa bodo sodelovali tudi v skupnem zboru, ki se bo predstavil v enem od programov.
Posebej slovesna bo jutrišnja uradna otvoritev, celodnevni program na 30 različnih lokacijah v mestu.
Kaj vse se bo dogajalo in tudi kako sta povezani Reka in Ljubljana, lahko slišite v prispevku Marjane Mirković.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov