Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na papirju enakopravnost, realni pogoji pa so pogosto pristranski

11.02.2020

Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček. Foto: pixabay/jarmoluk

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se v Sloveniji ne moremo hvaliti

Kljub dolgoletnim prizadevanjem za enakopravnost je tudi na področju znanosti napredek v Sloveniji precej počasen. Številke sicer kažejo, da pri opravljenih doktoratih ni več občutnih razlik. V letu 2018 je bilo doktorandk 54 odstotkov, leto prej 49. Sliši se idealno. Toda če pogledamo posamezna področja podrobneje, se hitro pokaže, da je na naravoslovnih, še bolj pa na tehniških področjih deklet pravzaprav vse manj.

»Na doktorskem študiju računalništva in informatike sta ena ali dve dekleti, tudi profesorici sva le dve. Trend na tehniških področjih je povsod po Evropi podobno negativen. Pred 20 leti se je na računalništvo vpisala približno tretjina deklet, danes le še 10 odstotkov,« pravi dekanja ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko prof. dr. Mojca Ciglarič.

Spodbudne slike ne da niti pogled navzgor po hierarhični lestvici. Na vodilnih položajih v znanstveno raziskovalnih in pedagoških ustanovah je samo 17 odstotkov žensk. Razloge za to je potrebno iskati v sami družbi, poudarja sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber z ljubljanske Filozofske fakultete.

»Od žensk se še vedno v neprimerljivo večji meri kot od moških pričakuje, da bodo skrbele za družinske člane, zato je čas, ki ga ima znanstvenica, da se posveča zgolj sebi in svoji karieri zelo kratek.«

Znanstvene kariere se pač ne odvijajo v vakumu, ampak v družbi. Nezavedni stereotipi in pristranosti se lahko materializirajo tudi v na prvi pogled nevtralnih in objektivnih merilih, kot so razpisni pogoji za znanstvene projekte ali pogoji za napredovanje.

Če bi želela država resno izboljšati pogoje za ženske v znanosti, bi se morala posvetiti predvsem tem vidikom, se strinjata sogovornici, ki jima lahko prisluhnete v prispevku.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Na papirju enakopravnost, realni pogoji pa so pogosto pristranski

11.02.2020

Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček. Foto: pixabay/jarmoluk

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se v Sloveniji ne moremo hvaliti

Kljub dolgoletnim prizadevanjem za enakopravnost je tudi na področju znanosti napredek v Sloveniji precej počasen. Številke sicer kažejo, da pri opravljenih doktoratih ni več občutnih razlik. V letu 2018 je bilo doktorandk 54 odstotkov, leto prej 49. Sliši se idealno. Toda če pogledamo posamezna področja podrobneje, se hitro pokaže, da je na naravoslovnih, še bolj pa na tehniških področjih deklet pravzaprav vse manj.

»Na doktorskem študiju računalništva in informatike sta ena ali dve dekleti, tudi profesorici sva le dve. Trend na tehniških področjih je povsod po Evropi podobno negativen. Pred 20 leti se je na računalništvo vpisala približno tretjina deklet, danes le še 10 odstotkov,« pravi dekanja ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko prof. dr. Mojca Ciglarič.

Spodbudne slike ne da niti pogled navzgor po hierarhični lestvici. Na vodilnih položajih v znanstveno raziskovalnih in pedagoških ustanovah je samo 17 odstotkov žensk. Razloge za to je potrebno iskati v sami družbi, poudarja sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber z ljubljanske Filozofske fakultete.

»Od žensk se še vedno v neprimerljivo večji meri kot od moških pričakuje, da bodo skrbele za družinske člane, zato je čas, ki ga ima znanstvenica, da se posveča zgolj sebi in svoji karieri zelo kratek.«

Znanstvene kariere se pač ne odvijajo v vakumu, ampak v družbi. Nezavedni stereotipi in pristranosti se lahko materializirajo tudi v na prvi pogled nevtralnih in objektivnih merilih, kot so razpisni pogoji za znanstvene projekte ali pogoji za napredovanje.

Če bi želela država resno izboljšati pogoje za ženske v znanosti, bi se morala posvetiti predvsem tem vidikom, se strinjata sogovornici, ki jima lahko prisluhnete v prispevku.


24.02.2022

Andrej Šter: Konzularne pomoči ne moremo nuditi, lahko pa pomagamo z nasvetom

Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.


24.02.2022

Jožica Sterle: V vasi je polna trgovina ljudi, ki delajo zaloge

Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.


24.02.2022

Kurentova hiša

V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič


24.02.2022

Dogajanje v Ukrajini skozi oči nekdanjega dopisnika iz Moskve

Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.


23.02.2022

Sestra Marta Meško: Vsak dan, ko se zbudim in pogledam skozi okno, sem vesela, da je še vse mirno

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.02.2022

60 let od ameriške uvedbe blokade Kube

Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?


22.02.2022

Koliko ur mesečno lahko delajo upokojenci?

V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.


21.02.2022

Turistični vodniki se predstavljajo z brezplačnimi vodenji

Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.


21.02.2022

Prebujanje mladega volilnega telesa

Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo


18.02.2022

Italijanska bitka proti Nutriscoru

Prehrambna panoga predstavlja desetino obsega gospodarstva Italije, ki skoraj tretjino proizvedene hrane tudi izvozi. Zato ne čudi, da v sosednji državi to zimo zvonijo alarmi. Razlog za to je evropski poskus poenotenja oznak za hranilno vrednost živil. Največ možnosti ima francoski predlog Nutriscore; toda v Italiji menijo, da favorizira industrijske izdelke na račun tradicije. Iz Rima poroča Janko Petrovec.


18.02.2022

Volilne pravice nima 2.929 polnoletnih državljanov Republike Slovenije

Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije – Zveza Sonček je v začetku meseca dala pobudo in predlaga spremembo Zakona o volitvah v državni zbor za uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanja diskriminacije zaradi invalidnosti. Na dan 3. januarja letos volilne pravice ni imelo 2.929 polnoletnih državljanov Republike Slovenije. Volilna pravica je bila tem osebam odvzeta na podlagi omenjenega zakona, saj v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Prispevek Petre Medved.


17.02.2022

Avstralija grobo krši pravice prosilcev za azil

Organizacija Human Rights Watch opozarja, da so številni prosilci za azil v migrantskih centrih zaprti tudi več let in da Avstralija s tem grobo krši mednarodno pravo.


17.02.2022

Cene lesa naraščajo

Lastniki gozdov lahko z optimizmom opazujejo trend  naraščanja odkupnih cen lesa in gozdno lesnih sortimentov vse od prvega vrha Covid- epidemije. Na slovenskem trgu so po zadnjih uradnih podatkih v drugi polovici lanskega leta cene lesa in tudi drv  dosegle rekordno rast. Da se ob ugodnih cenovnih trendih gospodarjenje z gozdom in prodaja sortimentov splača, potrjujejo tudi poslovni rezultati državnega podjetja SIDG – Slovenski državni gozdovi,  ki je za lani objavilo rekordne dobičke.  Medtem ko je povečevanje cen za les že spodbudilo zanimanje odkupovalcev, pa zasebnih lastnikov gozdov to še ni motiviralo k večjemu poseku. Neizkoriščena možnost za male zasebne lastnike je oddaja gozda v upravljanje profesionalnim podjetjem. Na trg lesa iz zasebnih gozdov  kot odkupovalci želijo resneje vstopiti tudi zadruge. Več Jernejka Drolec.


17.02.2022

Aktualni pogoji za prehajanje meja in vstop na smučišča

Prihodnji teden se začenjajo zimske počitnice za osnovnošolce in srednješolce iz zahodnih regij, smučarska sezona pa je v polnem razmahu. Epidemiološke razmere se pri nas počasi izboljšujejo, posamezne evropske države pa rahljajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Za vse, ki se odpravljajo na smučanje ali na izlet v tujino, smo zato pripravili kratek pregled veljavnih pogojev za prestop meja in vstop na smučišče.


16.02.2022

Konec rusko-ukrajinskih napetosti?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.02.2022

Konec rusko-ukrajinskih napetosti?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.02.2022

Stranke s plakati ob cestah neuradno že začele z volilno kampanjo

Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne. Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.


15.02.2022

Trenutni epidemiološki ukrepi v Italij

V Italiji se danes začenja izvajati preverjanje obveznega cepljenja za starejše od 50 let. Potrdilo o cepljenju in prebolelosti v zadnjih šestih mesecih je obvezno tudi za prihod na delovno mesto.


15.02.2022

Stopnjujejo se tudi pritiski na plače v gospodarstvu

Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.


14.02.2022

"Naj dijak" postal Domen Drobež iz Srednje šole Zagorje

Prireditev je že osmič pripravila Dijaška organizacija Slovenije. Priznanja podeljujejo dijakinjam in dijakom, ki niso uspešni samo v šoli, ampak tudi pri izvenšolskih dejavnostih. Domna Drobeža krasi velika vztrajnost, vse pa gradi na načelih "prijateljstvo, spoštovanje in poštenje". Vse to so mu privzgojili na treningih borilnih veščin.


Stran 70 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov