Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Naša zakonodaja omogoča, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do njegovega tretjega leta starosti, pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru dveh ali več otrok pa do končanega prvega razreda.
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
“Skrbi me, da bi bila razpisana v popoldanskem času, ker vrtcev, ki bi čuvali otroke popoldan pač ni, oziroma je samo en, ampak saj ni namen starša, da bi imel otroka osem ali devet ur v vrtcu.”
Mamica dveh majhnih otrok Vesna Đerić se je odločila za 6 urni delovnik in dogovorila za dopoldanski delovni čas med 8 in 14 to uro, problem bo nastal, ko bodo v podjetju uvedli popoldanski delovni čas ter delo ob koncu tedna. Skrbi jo, kdo bo varoval otroka, saj stari starši ne živijo blizu.
“Pri nas vodja razume, situacije pa ne razume kolektiv. Predvsem bi moral biti zakon tak, ki bi uredil to. Zakon je tisti, ki to odreja in potem tudi kolektiv ne bi mogel nič.”
Zakon o delovnih razmerjih določa pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa. Na ministrstvu za delo pisno pojasnjujejo, da delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora pisno utemeljiti svojo odločitev. Delavčevega predloga delodajalec ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa. Sindikati s pojasnilom ministrstva niso zadovoljni. Generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič pravi, da je zakonodaja nejasna. Na sindikatu dnevno dobivajo po pet, deset pozivov mater naj ukrepajo. Obrnili so se na ministrstvo, ki je dalo mlačen odgovor.
“Odločili smo se za začetek spremembe zakonodaje. Tako, da se točno določi kdaj se ta institut uporablja, se pravi 4 ure dopoldan, če pa delavka želi drugače se ji ugodi drugačen delovni čas.”
Zakonodajo bi sindikati spremenili s pomočjo zakonodajne pobude, ki jo bodo vložili v državni svet. In odziv delodajalcev? Mislim, da se sindikat v tem primeru izogiba odgovornosti. Sindikat naj situacijo uredi v okviru kolektivne pogodbe pove predstavnik malih delodajalcev Igor Antauer.
“Mislim, da bo sindikat izkoristil politično praznino, ker vedo, da nihče pred volitvami ne bo sklepal zakonov, ki ne bodo populistični, hkrati pa se ne bo vprašal ali ne bo naredil škode nekomu, ki izplačuje plačo in plačuje prispevke. Ne me narobe razumeti, jaz sem za to, da se družinsko in poslovno življenje usklajujeta in da se nekomu, ki je v zagati pomaga, če je to mogoče in če zaradi tega ne trpi delovni proces.”
Z ministrstva za delo sporočajo, da je bil ZDR-1 sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji, morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona pa bi zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.
4426 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Naša zakonodaja omogoča, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do njegovega tretjega leta starosti, pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru dveh ali več otrok pa do končanega prvega razreda.
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
“Skrbi me, da bi bila razpisana v popoldanskem času, ker vrtcev, ki bi čuvali otroke popoldan pač ni, oziroma je samo en, ampak saj ni namen starša, da bi imel otroka osem ali devet ur v vrtcu.”
Mamica dveh majhnih otrok Vesna Đerić se je odločila za 6 urni delovnik in dogovorila za dopoldanski delovni čas med 8 in 14 to uro, problem bo nastal, ko bodo v podjetju uvedli popoldanski delovni čas ter delo ob koncu tedna. Skrbi jo, kdo bo varoval otroka, saj stari starši ne živijo blizu.
“Pri nas vodja razume, situacije pa ne razume kolektiv. Predvsem bi moral biti zakon tak, ki bi uredil to. Zakon je tisti, ki to odreja in potem tudi kolektiv ne bi mogel nič.”
Zakon o delovnih razmerjih določa pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa. Na ministrstvu za delo pisno pojasnjujejo, da delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora pisno utemeljiti svojo odločitev. Delavčevega predloga delodajalec ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa. Sindikati s pojasnilom ministrstva niso zadovoljni. Generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič pravi, da je zakonodaja nejasna. Na sindikatu dnevno dobivajo po pet, deset pozivov mater naj ukrepajo. Obrnili so se na ministrstvo, ki je dalo mlačen odgovor.
“Odločili smo se za začetek spremembe zakonodaje. Tako, da se točno določi kdaj se ta institut uporablja, se pravi 4 ure dopoldan, če pa delavka želi drugače se ji ugodi drugačen delovni čas.”
Zakonodajo bi sindikati spremenili s pomočjo zakonodajne pobude, ki jo bodo vložili v državni svet. In odziv delodajalcev? Mislim, da se sindikat v tem primeru izogiba odgovornosti. Sindikat naj situacijo uredi v okviru kolektivne pogodbe pove predstavnik malih delodajalcev Igor Antauer.
“Mislim, da bo sindikat izkoristil politično praznino, ker vedo, da nihče pred volitvami ne bo sklepal zakonov, ki ne bodo populistični, hkrati pa se ne bo vprašal ali ne bo naredil škode nekomu, ki izplačuje plačo in plačuje prispevke. Ne me narobe razumeti, jaz sem za to, da se družinsko in poslovno življenje usklajujeta in da se nekomu, ki je v zagati pomaga, če je to mogoče in če zaradi tega ne trpi delovni proces.”
Z ministrstva za delo sporočajo, da je bil ZDR-1 sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji, morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona pa bi zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Nazarje smo pred mikrofon povabili poveljnika civilne zaščite občine Nazarje Filipa Strnišnika, ravnateljico OŠ Nazarje Vesno Lešnik ter učenki Emo in Zojo.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.
V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.
V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
Neveljaven email naslov