Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Naša zakonodaja omogoča, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do njegovega tretjega leta starosti, pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru dveh ali več otrok pa do končanega prvega razreda.
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
“Skrbi me, da bi bila razpisana v popoldanskem času, ker vrtcev, ki bi čuvali otroke popoldan pač ni, oziroma je samo en, ampak saj ni namen starša, da bi imel otroka osem ali devet ur v vrtcu.”
Mamica dveh majhnih otrok Vesna Đerić se je odločila za 6 urni delovnik in dogovorila za dopoldanski delovni čas med 8 in 14 to uro, problem bo nastal, ko bodo v podjetju uvedli popoldanski delovni čas ter delo ob koncu tedna. Skrbi jo, kdo bo varoval otroka, saj stari starši ne živijo blizu.
“Pri nas vodja razume, situacije pa ne razume kolektiv. Predvsem bi moral biti zakon tak, ki bi uredil to. Zakon je tisti, ki to odreja in potem tudi kolektiv ne bi mogel nič.”
Zakon o delovnih razmerjih določa pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa. Na ministrstvu za delo pisno pojasnjujejo, da delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora pisno utemeljiti svojo odločitev. Delavčevega predloga delodajalec ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa. Sindikati s pojasnilom ministrstva niso zadovoljni. Generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič pravi, da je zakonodaja nejasna. Na sindikatu dnevno dobivajo po pet, deset pozivov mater naj ukrepajo. Obrnili so se na ministrstvo, ki je dalo mlačen odgovor.
“Odločili smo se za začetek spremembe zakonodaje. Tako, da se točno določi kdaj se ta institut uporablja, se pravi 4 ure dopoldan, če pa delavka želi drugače se ji ugodi drugačen delovni čas.”
Zakonodajo bi sindikati spremenili s pomočjo zakonodajne pobude, ki jo bodo vložili v državni svet. In odziv delodajalcev? Mislim, da se sindikat v tem primeru izogiba odgovornosti. Sindikat naj situacijo uredi v okviru kolektivne pogodbe pove predstavnik malih delodajalcev Igor Antauer.
“Mislim, da bo sindikat izkoristil politično praznino, ker vedo, da nihče pred volitvami ne bo sklepal zakonov, ki ne bodo populistični, hkrati pa se ne bo vprašal ali ne bo naredil škode nekomu, ki izplačuje plačo in plačuje prispevke. Ne me narobe razumeti, jaz sem za to, da se družinsko in poslovno življenje usklajujeta in da se nekomu, ki je v zagati pomaga, če je to mogoče in če zaradi tega ne trpi delovni proces.”
Z ministrstva za delo sporočajo, da je bil ZDR-1 sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji, morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona pa bi zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Naša zakonodaja omogoča, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do njegovega tretjega leta starosti, pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru dveh ali več otrok pa do končanega prvega razreda.
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
“Skrbi me, da bi bila razpisana v popoldanskem času, ker vrtcev, ki bi čuvali otroke popoldan pač ni, oziroma je samo en, ampak saj ni namen starša, da bi imel otroka osem ali devet ur v vrtcu.”
Mamica dveh majhnih otrok Vesna Đerić se je odločila za 6 urni delovnik in dogovorila za dopoldanski delovni čas med 8 in 14 to uro, problem bo nastal, ko bodo v podjetju uvedli popoldanski delovni čas ter delo ob koncu tedna. Skrbi jo, kdo bo varoval otroka, saj stari starši ne živijo blizu.
“Pri nas vodja razume, situacije pa ne razume kolektiv. Predvsem bi moral biti zakon tak, ki bi uredil to. Zakon je tisti, ki to odreja in potem tudi kolektiv ne bi mogel nič.”
Zakon o delovnih razmerjih določa pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa. Na ministrstvu za delo pisno pojasnjujejo, da delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora pisno utemeljiti svojo odločitev. Delavčevega predloga delodajalec ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa. Sindikati s pojasnilom ministrstva niso zadovoljni. Generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič pravi, da je zakonodaja nejasna. Na sindikatu dnevno dobivajo po pet, deset pozivov mater naj ukrepajo. Obrnili so se na ministrstvo, ki je dalo mlačen odgovor.
“Odločili smo se za začetek spremembe zakonodaje. Tako, da se točno določi kdaj se ta institut uporablja, se pravi 4 ure dopoldan, če pa delavka želi drugače se ji ugodi drugačen delovni čas.”
Zakonodajo bi sindikati spremenili s pomočjo zakonodajne pobude, ki jo bodo vložili v državni svet. In odziv delodajalcev? Mislim, da se sindikat v tem primeru izogiba odgovornosti. Sindikat naj situacijo uredi v okviru kolektivne pogodbe pove predstavnik malih delodajalcev Igor Antauer.
“Mislim, da bo sindikat izkoristil politično praznino, ker vedo, da nihče pred volitvami ne bo sklepal zakonov, ki ne bodo populistični, hkrati pa se ne bo vprašal ali ne bo naredil škode nekomu, ki izplačuje plačo in plačuje prispevke. Ne me narobe razumeti, jaz sem za to, da se družinsko in poslovno življenje usklajujeta in da se nekomu, ki je v zagati pomaga, če je to mogoče in če zaradi tega ne trpi delovni proces.”
Z ministrstva za delo sporočajo, da je bil ZDR-1 sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji, morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona pa bi zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov