Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.

Naša zakonodaja omogoča, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do njegovega tretjega leta starosti, pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru dveh ali več otrok pa do končanega prvega razreda.

Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.

“Skrbi me, da bi bila razpisana v popoldanskem času, ker vrtcev, ki bi čuvali otroke popoldan pač ni, oziroma je samo en, ampak saj ni namen starša, da bi imel otroka osem ali devet ur v vrtcu.”

Mamica dveh majhnih otrok Vesna Đerić se je odločila za 6 urni delovnik in dogovorila za dopoldanski delovni čas med 8 in 14 to uro, problem bo nastal, ko bodo v podjetju uvedli popoldanski delovni čas ter delo ob koncu tedna. Skrbi jo, kdo bo varoval otroka, saj stari starši ne živijo blizu.

“Pri nas vodja razume, situacije pa ne razume kolektiv. Predvsem bi moral biti zakon tak, ki bi uredil to. Zakon je tisti, ki to odreja in potem tudi kolektiv ne bi mogel nič.”

Zakon o delovnih razmerjih določa pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oziroma proizvodnega procesa. Na ministrstvu za delo pisno pojasnjujejo, da delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora pisno utemeljiti svojo odločitev. Delavčevega predloga delodajalec ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa. Sindikati s pojasnilom ministrstva niso zadovoljni. Generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič pravi, da je zakonodaja nejasna. Na sindikatu dnevno dobivajo po pet, deset pozivov mater naj ukrepajo. Obrnili so se na ministrstvo, ki je dalo mlačen odgovor.

“Odločili smo se za začetek spremembe zakonodaje. Tako, da se točno določi kdaj se ta institut uporablja, se pravi 4 ure dopoldan, če pa delavka želi drugače se ji ugodi drugačen delovni čas.”

Zakonodajo bi sindikati spremenili s pomočjo zakonodajne pobude, ki jo bodo vložili v državni svet. In odziv delodajalcev? Mislim, da se sindikat v tem primeru izogiba odgovornosti. Sindikat naj situacijo uredi v okviru kolektivne pogodbe pove predstavnik malih delodajalcev Igor Antauer.

“Mislim, da bo sindikat izkoristil politično praznino, ker vedo, da nihče pred volitvami ne bo sklepal zakonov, ki ne bodo populistični, hkrati pa se ne bo vprašal ali ne bo naredil škode nekomu, ki izplačuje plačo in plačuje prispevke. Ne me narobe razumeti, jaz sem za to, da se družinsko in poslovno življenje usklajujeta in da se nekomu, ki je v zagati pomaga, če je to mogoče in če zaradi tega ne trpi delovni proces.”

Z ministrstva za delo sporočajo, da je bil ZDR-1 sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji, morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona pa bi zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.