Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko epidemija novega koronavirusa še vedno zbuja resno zaskrbljenost po svetu, smo se posvetili tistemu delu zgodbe, ki je manj v ospredju, je pa pri nastanku in širjenju epidemij na splošno izrednega pomena. Namreč temu, kako in zakaj je do preskoka virusa na človeka pri tem najnovejšem primeru sploh prišlo. Najpogosteje se omenja tržnico divjih živali v kitajskem mestu Wuhan, kot daleč najverjetnejšega primarnega gostitelja koronavirusa pa netopirje. Kakšna je torej povezava med temi letečimi sesalci in virusnimi epidemijami?
Po sledeh koronavirusa, ki si je našel novega gostitelja - človeka
Netopirje pogosto označujemo za naravne rezervoarje številnih virusov. To pomeni, da uspešno sobivajo z njimi, ne da bi jim to pretirano škodovalo. Razlog se skriva v njihovi dolgotrajni evoluciji.
»S stališča evolucije sesalcev netopirji resnični izredno stari. Razvili so se pred 52 milijoni let. To pa pomeni tudi, da imajo dolg zgodovino sobivanja z virusi in prav zato lahko pri njih najdemo toliko različnih virusov. Vsi smo namreč neprestano v stiku z virusi in bakterijami. Dlje kot vrsta obstaja, več časa ima imunski sistem, da razvije mehanizme, ki nevtralizirajo potencialno škodljive učinke okužbe, « razlaga dr. Gudrun Wibbelt, veterinarka z Inštitutu za raziskave divjih živali v Leipzigu.
Netopirji so sorazmerno slabo poznani. Prav epidemija sarsa pred 18 leti je sprožila obsežne raziskave, ko se je pokazalo, da virus sarsa izvira iz netopirjev. Odkrili so ogromno prej nepoznanih korona virusov, toda to ne pomeni, da je vsak netopir gostitelj cele množice virusov, ampak pri različnih vrstah netopirjev najdemo različne viruse.
Stiki med različnimi vrstami virusom omogočajo, da srečajo nove potencialne gostitelje. Večinoma se novim pogojem ne bodo dobro prilagodili, toda spreminjajo se izredno hitro in prej ali slej se nek virus novemu okolju uspešno prilagodi. Ravnanja ljudi gredo pri tem virusom precej na roko.
»Tržnice z divjimi živalmi so za viruse idealno igrišče. Veliko različnih vrst divjih živali, ki se v naravnem okolju ne bi nikoli srečalo, je tesno skupaj na majhnem prostoru. Verjetnost, da se okužijo z virusom, katerega v divjini ne bi nikoli srečale, je zelo velika.«
Pri veliki večini znanih primerov je virus z netopirjev prešel na človeka šele ob pomoči vmesnega gostitelja, v katerem se je že nekoliko spremenil, kar je olajšalo preskok k človeku. Pri sarsu je bil vmesni gostitelj cibetovka, pri mersu kamela, pri aktualni epidemiji pa trenutno največ sledi kaže k izjemno ogroženemu luskavcu, ki na Kitajskem velja za poslastico, uporablja pa se tudi v kitajski tradicionalni medicini. Znane pa so tudi okužbe z drugimi tipi virusov, ki so doma pri netopirjih, kot denimo hendravirus v Avstraliji in nipah virus v Maleziji.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko epidemija novega koronavirusa še vedno zbuja resno zaskrbljenost po svetu, smo se posvetili tistemu delu zgodbe, ki je manj v ospredju, je pa pri nastanku in širjenju epidemij na splošno izrednega pomena. Namreč temu, kako in zakaj je do preskoka virusa na človeka pri tem najnovejšem primeru sploh prišlo. Najpogosteje se omenja tržnico divjih živali v kitajskem mestu Wuhan, kot daleč najverjetnejšega primarnega gostitelja koronavirusa pa netopirje. Kakšna je torej povezava med temi letečimi sesalci in virusnimi epidemijami?
Po sledeh koronavirusa, ki si je našel novega gostitelja - človeka
Netopirje pogosto označujemo za naravne rezervoarje številnih virusov. To pomeni, da uspešno sobivajo z njimi, ne da bi jim to pretirano škodovalo. Razlog se skriva v njihovi dolgotrajni evoluciji.
»S stališča evolucije sesalcev netopirji resnični izredno stari. Razvili so se pred 52 milijoni let. To pa pomeni tudi, da imajo dolg zgodovino sobivanja z virusi in prav zato lahko pri njih najdemo toliko različnih virusov. Vsi smo namreč neprestano v stiku z virusi in bakterijami. Dlje kot vrsta obstaja, več časa ima imunski sistem, da razvije mehanizme, ki nevtralizirajo potencialno škodljive učinke okužbe, « razlaga dr. Gudrun Wibbelt, veterinarka z Inštitutu za raziskave divjih živali v Leipzigu.
Netopirji so sorazmerno slabo poznani. Prav epidemija sarsa pred 18 leti je sprožila obsežne raziskave, ko se je pokazalo, da virus sarsa izvira iz netopirjev. Odkrili so ogromno prej nepoznanih korona virusov, toda to ne pomeni, da je vsak netopir gostitelj cele množice virusov, ampak pri različnih vrstah netopirjev najdemo različne viruse.
Stiki med različnimi vrstami virusom omogočajo, da srečajo nove potencialne gostitelje. Večinoma se novim pogojem ne bodo dobro prilagodili, toda spreminjajo se izredno hitro in prej ali slej se nek virus novemu okolju uspešno prilagodi. Ravnanja ljudi gredo pri tem virusom precej na roko.
»Tržnice z divjimi živalmi so za viruse idealno igrišče. Veliko različnih vrst divjih živali, ki se v naravnem okolju ne bi nikoli srečalo, je tesno skupaj na majhnem prostoru. Verjetnost, da se okužijo z virusom, katerega v divjini ne bi nikoli srečale, je zelo velika.«
Pri veliki večini znanih primerov je virus z netopirjev prešel na človeka šele ob pomoči vmesnega gostitelja, v katerem se je že nekoliko spremenil, kar je olajšalo preskok k človeku. Pri sarsu je bil vmesni gostitelj cibetovka, pri mersu kamela, pri aktualni epidemiji pa trenutno največ sledi kaže k izjemno ogroženemu luskavcu, ki na Kitajskem velja za poslastico, uporablja pa se tudi v kitajski tradicionalni medicini. Znane pa so tudi okužbe z drugimi tipi virusov, ki so doma pri netopirjih, kot denimo hendravirus v Avstraliji in nipah virus v Maleziji.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov