Begunci in prosilci za azil, ki želijo na kateri od bank v Sloveniji odpreti plačilni račun, imajo pri tem precejšnje težave. Banke jim plačilnega računa namreč pogosto ne želijo odpreti. Pri teh strankah po oceni bank obstaja tveganje, da bodo financirale terorizem, zato so zanje uvedle strožjo politiko poslovanja. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre v teh primerih za diskriminatorno ravnanje, v Združenju bank Slovenije pa očitke zavračajo. Več Lucija Dimnik Rikić

Begunci in prosilci za azil, ki želijo na kateri od bank v Sloveniji odpreti plačilni račun, imajo pri tem precejšnje težave. Banke jim plačilnega računa namreč pogosto ne želijo odpreti.

Ljudje, ki jim je Slovenija priznala mednarodno zaščito, se morajo precej potruditi, če želijo na banki odpreti račun. Čeprav banki predložijo identifikacijski dokument za stalno ali začasno bivanje v Sloveniji in tudi slovensko davčno številko, to pogosto ne zadostuje, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos. Banke namreč od njih zahtevajo dokumente, ki jih večinoma ne morejo predložiti, denimo potni list in davčno številko iz matične države. Pri prosilcih za mednarodno zaščito ali osebah, ki že imajo status begunca, po oceni bank obstaja tveganje, da bodo financirale terorizem, zato so zanje uvedle strožjo politiko poslovanja. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre v teh primerih za diskriminatorno ravnanje, v Združenju bank Slovenije pa očitke zavračajo.

“Banke morajo vsakemu potrošniku, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, omogočiti, da odpre vsaj osnovni plačilni račun. A v praksi se dogaja, da banke beguncem tudi tega računa ne želijo odpreti, pa opozarja Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.”

Na tej tako imenovani črni listi držav so denimo Sirija, Afganistan, Iran, Pakistan, Jemen in še vrsto drugih držav. Na problematiko zapiranja računov tujcem so pred dnevi opozorili tudi v Banki Slovenije, kjer so prav tako zaznali večje zapiranje plačilnih računov tujim državljanom. Poudarili so, da v teh primerih ne gre za njihova navodila. Po njihovi oceni banke na podlagi zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma uvajajo strožje politike glede sprejemljivosti poslovanja s temi strankami.

Pri Združenju bank Slovenije očitke, da gre za diskriminacijo, zavračajo in pojasnjujejo, da prošnjo za odprtje osnovnega računa banka zavrne, kadar bi s tem kršila zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ob tem navajajo, da banke samostojno oblikujejo svojo poslovno politiko.

V določenih primerih je za ustrezno obvladovanje tveganj treba tudi prekiniti poslovni odnos s stranko. Tveganja pranja denarja in financiranja terorizma se globalno gledano povečujejo, pa na očitke odgovarjajo v Abanki in dodajajo, da so za preprečevanje teh tveganj sprejeli strožjo politiko. Medtem ko v NLB-ju poudarjajo, da spoštujejo veljavno zakonodajo.
Neža Kogovšek Šalamon iz urada zagovornika načela enakosti, kjer obravnavajo to problematiko, ugotavlja, da je na področju bančnega sektorja ogromno pravil, ki se lahko uresničijo.

Tako se dogaja, da algoritem zazna sumljivo transakcijo že, če migrant nakaže le majhen znesek družini v svojo državo, ki je na tako imenovanem črnem seznamu

Beguncem zato svetuje, naj bodo previdni pri tem, kako nakazujejo sredstva svojim družinskim članom.