Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Mednarodni dan socialne pravičnosti
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Več kot 60 odstotkov delavcev po svetu je zaposlenih brez delovne pogodbe, manj kot 45 odstotkov jih dela za polni delovni čas, opozarjajo pri Združenih narodih, povečuje se dohodkovna neenakost in priče smo naraščajoči neenakosti na različnih področjih. Mednarodna delavska organizacija letos opozarja, da je edini način za dosego večje socialne pravičnosti zmanjševanje neenakosti, revščine in aktivno reševanje problema podnebne krize. Da je socialna pravičnost odvisna od politične volje, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo.
»Pri zagotavljanju socialne pravičnosti gre vedno za to, da se politično odločimo za prerazporeditev družbenega bogastva k tistim, ki si to zaradi osebnih ali strukturnih razlogov, ker so rojeni v transgeneracijski revščini, ker so rojeni bolni, celo ker so ženske ali temnopolti, ne morejo privoščiti.«
Kot še poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, ni vedno pravično tisto, v kar se človek rodi, potrebujemo državo in državne institucije, ki zagotavljajo in ohranjajo socialno pravičnost.
»V Sloveniji so v najslabšem položaju mladi med 16 in 26 leti starosti, ker opravljajo prekarna dela in so mizerno plačani, ženske in moški nad 55 letom starosti, ženske nad 75 letom starosti. Po številu revščine med starejšimi ženskami je Slovenija v samem vrhu znotraj evropske unije. Ogroženi so tudi ljudje, ki so kronično bolni, ljudje z ovirami in njihovi svojci, ljudje, ki so trajno brezposelni, Romi in Rominje ter romski otroci.«
Kot pravi prof. dr. Darja Zaviršek lahko danes že kar pregovorno rečemo: bolje kot gre v neki državi otrokom, večja je socialna pravičnost, vendar poudarja, da tudi otroci niso homogena skupina. Pri tem izpostavlja nedavni primer smrti romskega dojenčka, ki je razkril v kako slabih razmerah živijo slovenski romski otroci.
V Sloveniji pa je v zadnjem času tudi veliko govora o kršitvah delavskih pravic. Instagram profil #Delozlom že od novembra lani objavlja pričevanja delavk in delavcev o neznosnih razmerah, ki vladajo v različnih delovnih okoljih. Uredništvo profila Delozlom ostaja anonimno, povezali pa so se z Inštitutom 8. marec. O razlogih za javno razgrinjanje zgodb je direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač povedala naslednje:
»Instagram #Delozlom je v slabim treh mesecih pokazala, da nas ne mučijo zgolj posamezni slabi dnevi v službi, temveč da se na trgu dela srečujemo s sistematičnim in že skorajda normaliziranim izkoriščanjem delovne sile. Plačila so tako nizka, da ne zagotavljajo preživetja. Ob napornih urnikih in zlorabah na delovnem mestu pa je vse bolj prevladujoč odnos delodajalcev ta, da moramo biti hvaležno za vsako priložnost za delo.«
Kršitve se praviloma dogajajo tudi zaradi pomanjkanja znanja in zavedanja ljudi o svojih pravicah. Grobo kršenje delavskih pravic pa se pojavlja na različnih področjih, tudi v akademski sferi. Kot še opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki se posledice slabe socialne pravičnosti kažejo v zdravju. Ljudje razvijejo več depresij, strahov, anksioznosti in kroničnih bolezni. V zahodnem svetu pa beležijo tudi velik porast samomorov.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Mednarodni dan socialne pravičnosti
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Več kot 60 odstotkov delavcev po svetu je zaposlenih brez delovne pogodbe, manj kot 45 odstotkov jih dela za polni delovni čas, opozarjajo pri Združenih narodih, povečuje se dohodkovna neenakost in priče smo naraščajoči neenakosti na različnih področjih. Mednarodna delavska organizacija letos opozarja, da je edini način za dosego večje socialne pravičnosti zmanjševanje neenakosti, revščine in aktivno reševanje problema podnebne krize. Da je socialna pravičnost odvisna od politične volje, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo.
»Pri zagotavljanju socialne pravičnosti gre vedno za to, da se politično odločimo za prerazporeditev družbenega bogastva k tistim, ki si to zaradi osebnih ali strukturnih razlogov, ker so rojeni v transgeneracijski revščini, ker so rojeni bolni, celo ker so ženske ali temnopolti, ne morejo privoščiti.«
Kot še poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, ni vedno pravično tisto, v kar se človek rodi, potrebujemo državo in državne institucije, ki zagotavljajo in ohranjajo socialno pravičnost.
»V Sloveniji so v najslabšem položaju mladi med 16 in 26 leti starosti, ker opravljajo prekarna dela in so mizerno plačani, ženske in moški nad 55 letom starosti, ženske nad 75 letom starosti. Po številu revščine med starejšimi ženskami je Slovenija v samem vrhu znotraj evropske unije. Ogroženi so tudi ljudje, ki so kronično bolni, ljudje z ovirami in njihovi svojci, ljudje, ki so trajno brezposelni, Romi in Rominje ter romski otroci.«
Kot pravi prof. dr. Darja Zaviršek lahko danes že kar pregovorno rečemo: bolje kot gre v neki državi otrokom, večja je socialna pravičnost, vendar poudarja, da tudi otroci niso homogena skupina. Pri tem izpostavlja nedavni primer smrti romskega dojenčka, ki je razkril v kako slabih razmerah živijo slovenski romski otroci.
V Sloveniji pa je v zadnjem času tudi veliko govora o kršitvah delavskih pravic. Instagram profil #Delozlom že od novembra lani objavlja pričevanja delavk in delavcev o neznosnih razmerah, ki vladajo v različnih delovnih okoljih. Uredništvo profila Delozlom ostaja anonimno, povezali pa so se z Inštitutom 8. marec. O razlogih za javno razgrinjanje zgodb je direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač povedala naslednje:
»Instagram #Delozlom je v slabim treh mesecih pokazala, da nas ne mučijo zgolj posamezni slabi dnevi v službi, temveč da se na trgu dela srečujemo s sistematičnim in že skorajda normaliziranim izkoriščanjem delovne sile. Plačila so tako nizka, da ne zagotavljajo preživetja. Ob napornih urnikih in zlorabah na delovnem mestu pa je vse bolj prevladujoč odnos delodajalcev ta, da moramo biti hvaležno za vsako priložnost za delo.«
Kršitve se praviloma dogajajo tudi zaradi pomanjkanja znanja in zavedanja ljudi o svojih pravicah. Grobo kršenje delavskih pravic pa se pojavlja na različnih področjih, tudi v akademski sferi. Kot še opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki se posledice slabe socialne pravičnosti kažejo v zdravju. Ljudje razvijejo več depresij, strahov, anksioznosti in kroničnih bolezni. V zahodnem svetu pa beležijo tudi velik porast samomorov.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Neveljaven email naslov