Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S prostovoljnim delom spodbujajo smučanje

20.02.2020

Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja naravnega snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa že 52. dan obratuje manjše smučišče Rudno na obrobju Železnikov, kjer člani smučarskega centra s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh počitniških dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši. Prispevek Aljane Jocif.

Reportaža s smučišča Rudno

Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa na nadmorski višini 490 metrov  že 52. dan obratuje smučišče Rudno, na obrobju Železnikov. Člani športnega društva s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši.

Prostovoljno delo, številne ure, ki jih člani športnega društva namenijo za urejanje smučišča podnevi in ponoči so se letošnjo zimo obrestovale.

Marko Urh, ŠC Rudno:

»Ugotavljamo, da je pomen našega smučišča presegel vsa pričakovanja, saj je razširil lokalne okvire. Imamo svoje učitelje smučanja, vlagamo v lastni smučarski kader, samoizobraževanje. Kar zaslužimo, vlagamo v nadaljnji razvoj in posodabljanje smučišča. Ekipa zanesenjakov že od leta 2001 gradi smučišče Rudno in ga posodablja. Vse, kar naredimo kot zanesenjaki, se pozna v napravah, tudi v novi brunarici. »

Vodja smučišča Iztok Gartner:

» Tudi na majhnem smučišču rabimo nadzornika, smučišče mora biti zavarovano, za majhna smučišče je to velik zalogaj. Žičničarji skrbijo za varnost, pomagajo predvsem najmlajšim, da izgubijo strah pred vlečnico. Kot žičničar moraš biti dobre volje, da otroka spodbujaš pri prvih smučarskih korakih. » 

Smučarski tečaji v SC Rudno so dobro obiskani. Učitelj smučanja Primož:

 »Vodim skupino otrok, starih od šest do devet let, ki so že drugo leto na smučeh. Učimo se osnov varnega smučanja in izpopolnjujemo zavoje. Smučišče Rudno je odlično, tečajniki so ves čas pod vidnim nadzorom učitelja. Ni veliko drugih smučarjev, ki včasih lahko predstavljajo tudi nevarnost. »

Na smučišču Rudno imajo tudi otroški park, kjer so za najmlajše smučarje postavili brezplačno vlečnico, pa tudi sicer je v parku veliko možnosti za zimske snežne radosti od sankanja do dričanja. V športnem društvu se zavedajo, da je smučišče Rudno prva in pomembna priložnost za učenje smučanja, ki pa jo otroci in starši skupaj s športnimi zanesenjaki in lokalnimi podporniki znajo ceniti.  To dokazuje tudi dober obisk in zanimanje za učenje smučanja. Vse pa je povezano tudi z dostopnimi cenami smučarskih vozovnic.


Aktualna tema

4521 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

S prostovoljnim delom spodbujajo smučanje

20.02.2020

Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja naravnega snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa že 52. dan obratuje manjše smučišče Rudno na obrobju Železnikov, kjer člani smučarskega centra s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh počitniških dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši. Prispevek Aljane Jocif.

Reportaža s smučišča Rudno

Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa na nadmorski višini 490 metrov  že 52. dan obratuje smučišče Rudno, na obrobju Železnikov. Člani športnega društva s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši.

Prostovoljno delo, številne ure, ki jih člani športnega društva namenijo za urejanje smučišča podnevi in ponoči so se letošnjo zimo obrestovale.

Marko Urh, ŠC Rudno:

»Ugotavljamo, da je pomen našega smučišča presegel vsa pričakovanja, saj je razširil lokalne okvire. Imamo svoje učitelje smučanja, vlagamo v lastni smučarski kader, samoizobraževanje. Kar zaslužimo, vlagamo v nadaljnji razvoj in posodabljanje smučišča. Ekipa zanesenjakov že od leta 2001 gradi smučišče Rudno in ga posodablja. Vse, kar naredimo kot zanesenjaki, se pozna v napravah, tudi v novi brunarici. »

Vodja smučišča Iztok Gartner:

» Tudi na majhnem smučišču rabimo nadzornika, smučišče mora biti zavarovano, za majhna smučišče je to velik zalogaj. Žičničarji skrbijo za varnost, pomagajo predvsem najmlajšim, da izgubijo strah pred vlečnico. Kot žičničar moraš biti dobre volje, da otroka spodbujaš pri prvih smučarskih korakih. » 

Smučarski tečaji v SC Rudno so dobro obiskani. Učitelj smučanja Primož:

 »Vodim skupino otrok, starih od šest do devet let, ki so že drugo leto na smučeh. Učimo se osnov varnega smučanja in izpopolnjujemo zavoje. Smučišče Rudno je odlično, tečajniki so ves čas pod vidnim nadzorom učitelja. Ni veliko drugih smučarjev, ki včasih lahko predstavljajo tudi nevarnost. »

Na smučišču Rudno imajo tudi otroški park, kjer so za najmlajše smučarje postavili brezplačno vlečnico, pa tudi sicer je v parku veliko možnosti za zimske snežne radosti od sankanja do dričanja. V športnem društvu se zavedajo, da je smučišče Rudno prva in pomembna priložnost za učenje smučanja, ki pa jo otroci in starši skupaj s športnimi zanesenjaki in lokalnimi podporniki znajo ceniti.  To dokazuje tudi dober obisk in zanimanje za učenje smučanja. Vse pa je povezano tudi z dostopnimi cenami smučarskih vozovnic.


09.02.2023

Projekt SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo

RTV Slovenija je del evropskega projekta SELSI za razvoj govorjenega lahkega jezika. Cilj dveletnega projekta SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo - je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Do zdaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi. Več o projektu in s čim vse se ukvarjajo v Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija je Petri Medved v pogovoru povedala Veronika Rot.


06.02.2023

Bi nas lahko v Sloveniji prizadel tako močan potres kot v Turčiji in kakšne bi bile posledice?

Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.


06.02.2023

V Turčijo in Sirijo tudi s slovenskimi reševalnimi psi?

Marko Bručan, podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi FCI, je že od prve objave o potresu v Siriji in Turčiji v pripravljenosti. Poročali smo že o nizozemskih in romunskih reševalcih kot prvih tujih reševalcih na terenu. Bi tudi Slovenija lahko pomagala na takšen način?


06.02.2023

Delodajalec mora zagotoviti meritve koncentracije radona

Vsako leto po državi poteka sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zagotavlja izvajanje meritev v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Več v pogovoru razlaga dr. Gregor Omahen, predstojnik Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu.


05.02.2023

Srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji

V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.


04.02.2023

Svetovni dan boja proti raku

Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.


03.02.2023

Mladi menedžer leta 2022 je Primož Zelenšek

Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.


02.02.2023

120 let škofjeloškega Loškega odra

Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.


02.02.2023

Meje mojega jezika niso meje mojega sveta

Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.


02.02.2023

Pinože iz Skandinavije na prezimovanje na Bočno

Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.


01.02.2023

V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka umre dvakrat več ljudi kot na Dunaju

Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)


31.01.2023

Novosti pri financiranju raziskovalne dejavnosti

Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost


31.01.2023

Doževo palačo v Benetkah bodo prenovili

V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.


30.01.2023

»Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.


30.01.2023

Alenka Marinič: Priča smo politikom, ki so že sami po sebi malo groteskni

O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču


30.01.2023

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto umre 900 ljudi

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.


27.01.2023

Slovenija na indeksu stopnje cenzure v medijih med problematičnimi članicami Unije

Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.


26.01.2023

Napredovanje projekta drugi tir

Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.


25.01.2023

Cleangrad - podrobnosti so v čistoči

Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.


25.01.2023

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.


Stran 43 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov